Pravljica sodobnosti

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 29 November, 2009 avtor Človek

Objavljeno na Vesti 07.11.2008…

˝Nikoli si nisem mislila, da bom ustvarila kariero s petjem˝ je leta 1979 odgovorila Carrie v intervjuju za Britain´s Blues & Soul magazine, ˝čeprav sem si tega želela že kot majhna deklica, samo priznati nisem upala˝.

Vendar je bila želja, pa čeprav skrita, dovolj močna, da se je leta 1977 pesem ˝I gotta keep dancing˝ pojavila na vrhu Top 100 Pops in 50 R&B Hits. Starejša sestra klaviaturista Grega Phillinganesa, ki je tisti čas soustvarjal s Steviem Wonderjem, je svojo glasbeno pot pričela s pisanjem pesmi za takrat priznane The Whispers in South Shore Commission, med drugimi. Tako jo je nekoč med ustvarjanjem čisto po naključju slišal peti ˝Soul man˝ DJ Rogers, ki jo je povabil k sodelovanju z Whisperers kot spremljevalni vokal in njena pevska pot se počasi prične. Demo pesem ˝Fairytales˝ sliši Dick Griffey, ki je pravkar ustvaril svojo novo založbo Soul Train in brez oklevanja ponudi pogodbo Lucasovi. Za prvenec ˝Simply Carrie˝ tako k sodelovanju povabi brata Phillinganesa, saksofonista Ernia Wattsa and Hanka Redda, kitarista Jaya Graydona, klaviaturista Clarenca MacDonalda, ter člana pihalne zasedbe Oscarja Brashearja in Georga Bohannona. Aranžma albuma sestavi sam Jerry Peters (Earth Eind and Fire), spremljevalni vokal pa posodijo Carolyn Willis, D.J. Rogers in Walter & Scotty, del sestave The Whisperers.

Carrie od takrat vedno bolj sodeluje s skupino in mlada pevka dobi priložnost pri skoraj vseh otvoritvenih pesmih ter se vedno bolj zapisuje v srcih in umih oboževalcev, ki jo počasi sprejmejo. Takratne balade, s katerimi je bilo še vedno možno polniti plesišča se pohitrijo, ples prevzema množice in ˝Dance With You˝ postane njen novi hit, ki se zavihti med prvih trideset takratnih R&B hitov celega sveta.

Z albumom “Portrait Of Carrie” nastane še nekaj nalezljivih pesmi kot so ˝I gotta get away from your love˝ in ˝It´s not what you got (but how you use it)˝, vendar pevka kmalu doživi frustracijo, saj se njen naslednji album ˝Street Corner Symphony˝ ne prime tako dobro, kot so pričakovali. Najbolj jo razžalosti dejstvo, da so ravno za to delo vložili največ glasbene globine in njen povratek k ˝črnim koreninam˝ in pravemu ritem in bluesu. Pa vendar to Carrie postavi v popolnoma drugo sliko glasbenega ustvarjanja in poslušalci jo sprejmejo kot nekaj več in ne samo plesno usmerjen vokal, ki zna ustvarjati s svojo energijo. Tako se leta 1985 vrne z njenim najbolj prodajanim in poznanim hitom, oživljeno klasiko ˝Hello Stranger˝, delo znamenite Barbare Lewis iz leta 1963.

Carrie Lucas je v sedmih letih ustvarila vsega skupaj šest albumov in znotraj njih je nastalo kar nekaj danes že kar ˝zimzelenih˝ hitov plesne glasbe ti. Disca, glasbe, ki je na svoj način spremenila svet in postala podlaga za različne žanre, ki še vedno kraljujejo svetovnim plesiščem. Tako kot vsaka noviteta, glasba, ki je bila na pričetku osovražena, kasneje priljubljena in na koncu spremenjena, je pustila pečat na generaciji, ki počasi izginja, pa vendar se očitno najdemo novi ˝pristaši˝, ki si sem ter tja radi požvižgavamo zgodovino, mogoče tud za to, da bi lažje prepoznali prihodnost.

Carrie Lucas – I Got To Keep Dancing

YouTube slika preogleda

Carrie Lucas – Dance With Me

YouTube slika preogleda

Carrie Lucas – Hello Stranger

YouTube slika preogleda

Carrie Lucas – Men

YouTube slika preogleda

The Whispers – And The Beat Goes On

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , , , , , , ,

Kolumna – Giorgio Moroder, Disco maestro

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 14 Julij, 2009 avtor Človek

Objavljeno na Vesti 17.09.2009…

Peking, in z njim olimpijske igre, se je letos poslovil s pesmijo Forever Friends. In kdo so tisti ustvarjalci, ki dobijo priložnost takšnih razsežnosti? Tokrat je ta čast zopet doletela ˝Disco Maestra˝, še enega ˝človeka iz ozadja˝.

Giovanni Giorgio Moroder je olimpijado zaznamoval že dvakrat prej. Prvič leta 1984 v Los Angelesu s pesmijo Reach Out, drugič pa 1988 v Seulu s Hand in Hand. Redki poznajo njegovo ime, a njegova dela so zaznamovala pop glasbo skozi film, plesno glasbo, oglase in drugo. Dobitnik treh oskarjev, treh grammyjev in štirih zlatih globusov, večini postane bolj znan, ko omenimo same filme in glasbo znotraj njih.

Glasba v filmu Midnight Express nosi njegov pečat.V njem najdemo skladboThe Chase, ki ima zelo veliko privržencev še danes in iz leta v leto se pojavljajo nove oblike tega legendarnega preboja v elektronski glasbi, za katerega je leta 1978 prejel prvega oskarja. Naslednje leto je v sodelovanju s svojim varovancem Haroldom Faltemayerjem in tekstopiscem Tomom Whitlockom sestavil vsem dobro poznano skladbo Take My Breath Away, za film Top Gun, ki mu prav tako prinese ta prestižni naslov, Berlin pa iz ˝podzemlja˝ postavi za več tednov na vrh lestvic po vsem svetu. Tretji kipec pa je prejel leta 1983 za skladbo, ki jo je napisal za Ireno Caro, What A Feeling iz filma Flashdance.

American Gigolo, The Never Ending Story, Thief of Hearts, Electric Dreams, Superman III, Scarface in drugi, so še nekateri naslovi filmov, ki so zaznamovali določeno obdobje, glasba znotraj njih pa nosi Moroderjevo ime.

Ko je poleti leta 1975 k njemu pristopila Donna Summer, z željo po skupnem ustvaranju, sta se njuna pogleda glede pesmi Love to love you, baby razhajala. Vendar je Donna na koncu vsdeeno popustila in dovolila Giorgiu ustvarjati z novim disco zvokom in studijska improvizacija je prinesla veliko sprememb v tekstu in petju. ˝Stokanje˝ in ˝orgazmično˝ petje, kar je Moroder zahteval že v samem pričetku, je Donno postavilo visoko na lestvice in je postal njen prvi Hot Dance Club hit. K projektu je pristopil tudi priznani britanski producent Pete Bellotte in tako je nastal sedemnajst minutni izdelek, ki je bil na nekaterih radijskih postajah celo prepovedan zaradi ˝eksplicitnih˝ vsebin. V reviji Time pa so zapisali, da je v bilo pri nastajanju pesmi simulirano 22 orgazmov.

Istega leta pa nastane tudi vinilka E=MC2, ki je po trditvah Casablance Recordings (danes Polygram), prva digitalno posneta plošča.

Samo sodelovanje z znanimi artisti je skoraj neskončno. Elton John, Cher, Freddie Mercury, Chaka Can, Oliwia-Newton John, Bonnie Tyler, Donna Summer, Barbra Straisand, Limahl, Berlin, Irene Cara, Eurythmics so le del, ki se je prepustil njegovi domišljiji in znanju.

Med uspešnice pa se štejejo skladbe Belive In Me, Love To Love You Baby, Classically Elise, Let the Music Play, Flashdance, What a Feeling, Love Kills, From Here To Eternity, Take My Breath Away, Sweet Dreams, Don’t Go Breaking My Heart in še mnogo, mnogo drugih…

Danes se Giorgio Moroder ukvarja z multimedijo in eksperimentalno umetnostjo. Predvsem spreminjanjem fotografij v film, z glasbeno podlago. Zadnje večje delo, A Special Tree, je sestavljanka, kjer je s pomočjo računalniške animacije spremenil nekaj sto slik v psihološki misterij. Restavriral pa je tudi film Metropolis, ki ga je tudi uglasbil. V vsem svojem glasbenem in filmskem ustvarjanju pa si je leta 1988 vzel čas in skupaj s Claudiem Zampollijem in oblikovalcem Marcellom Gandinijem postavil nov standard v italijanski avtomobilski industriji z imenom Cizeta-Moroder V16T.

Moroder je zaznamoval naša življenja, mogoče mu je tudi zato italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi leta 2005 podelil laskav naslov – Commendatore.

G. Moroder & Donna Summer – Love To Love You Baby YouTube slika preogleda

G. Moroder – The Chase

YouTube slika preogleda

G. Moroder & Blondie – Call Me

YouTube slika preogleda

G. Moroder E=Mc2

YouTube slika preogleda

G. Moroder & Eurythmics – Sweet Dreams (Are Made Of This)

YouTube slika preogleda

Več pa si lahko ogledate na njegovi uradni strani.

Denis H.

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , , ,

Faze action – akcija, ki vznemirja…

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 27 Januar, 2009 avtor Človek

Turobno vreme, nesplužena parkirišča, srhljivost novic, neznosna spotika bivanja in še kaj, kar leži nad vsakodnevnim oblačjem, me vedno pripeljejo do iskanja lahkotnejše, toplejše iluzije…

Pod vplivom funka, disca in jazza vzamem ščepec elektronike in house ritma, pomešam z zahodno klasično, pan afriško in latino glasbo in puf, danes nič drugega kot Faze Action.

Brata Simon in Robin Lee sledita izredno zanimivi zgodbi, ki se prične v mestu Amersham, kjer sta odraščala, vse dokler se Robin ne odloči kljub glasbeni izobrazbi, oditi na Japonsko, kjer bo poučeval angleški jezik. Ampak poleg družinskih korenin ju druži tudi ljubezen do glasbe, zato si po pošti na kasetah pošiljata ideje in ustvarjata dalje. Njun pričetek z naslovom The Original Disco Motion EP je opazil tudi že takrat priznani Francois Kevorkian, vendar se stvar ni nikamor premaknila. Vse dokler nista leta 1996 ustvarila singla, ki še danes velja za enega njunih najbolj poznanih In the Trees. Podpis pogodbe z produkcijsko hišo Nuphonic Records pripelje Robina nazaj v Veliko Britanijo in tako leta 1997 izdata prvenec z naslovom Plans and Designs. Album z osnovo housa iz devetdesetih, vsebuje prvine retro jazza, prehode hard bopa, podkovan pa je s štiri četrtinskim utripom, ki ga poudari diskoidna funk plesna osnova. Vse skupaj se izkaže za prijetno mešanico, ki nekako preseže preteklo delovanje.

Drugi album z naslovom Moving Cities izide leta 1999, tokrat pri Warner Brosu, kjer ostajata še danes. Album ne prikaže veliko novega, čeprav se že pozna razlika v sami produkciji. Ostajata zvesta discu, latinu in jazz-funku, glasove pa posodita Zeke Manyika in Vanessa Freeman, ki lepo dopolnita globoke šablone.

Abstract Funk Theory je kompilacija, ki izzide leta 2002. Z uvodnim Carry on, Turn Me On, kmalu zapluje v old-school funk, disco, jazz in pop mešanico, kjer si na klaviaturah da duška Johnny “Hammond” Smith, ki se meša s kitarskimi vložki Azymuthov. Vokalna zasedba The Undisputed Truth, pa v poplavi takratnih ˝boy bandov˝, pokaže kaj pomeni pravi r´n´b. Zgoščenka, kjer se vidi, da jima je vzela veliko časa in je bila skrbno izbrana, je najboljši prikaz tega, kako je nastal album Moving Cities.

Umeščanje soul in gospel zvokov na plošku Broad Souls je dokaz teorije, da sta brata Lee izredno pomembna posameznika, ki sta soodgovorna za nastanek nove zvrsti glasbe, ki jo imenujejo nu-disco. Gostujoči vokal Andre Espeut pripomore k izdelku, ki je izredno lepo poslušljiv, vendar ne prinese sprememb v naša življenja. Kompilacija Later kot edinstven prikaz reka ˝poglej v preteklost in videl boš prihodnost˝, se vrne nazaj h koreninam neo-soula, brit popa in ostaja zvesta latino funk kitarskim vložkom, je odlična mešanica tistega, kar bi ji sam rekel ˝barska glasba˝.

Poleg lastne produkcije pa se seveda brata Lee posvečata tudi priredbam znotraj same elektronike, kjer dodajata svoj podpis k Alex Gopherju, Ianu Poolyju, Carlu Craigu, Jeromu Sydenhamu, Tiger Stripesom in mnogim drugim. Dvojec, ki je v poplavi enostavne elektronske glasbe prava redkost, velikokrat ostane neslišen, a izguba je kot vedno, na strani poslušalca.

Na promocijskem kanalu Youtube na žalost tudi ni velike izbire, pa vendar, je vsaj delen vpogled v njuno ustvarjanje in žarek v ta oblačni dan…

Objavljeno na Vesti, 25. januar, 2009

Faze Action – Moving Cities

YouTube slika preogleda

Faze Action – To Love Is to Grow

YouTube slika preogleda

Faze Action – Samba

YouTube slika preogleda

Faze Action – Kariba

YouTube slika preogleda

Faze Action – Isis

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , ,