1.07.2008
Laskanje je izredno zanimiva stvar. Sam moram reči, da jih ne dajem pogosto, pravzaprav imam velikokrat probleme povedati tudi tisto, kar dejansko močno želim…
Pa poglejmo, kaj pravijo nekateri znani…
Ljudem moraš laskati ali pa jih uničiti. Machiavelli
Kdor se pred enim priklanja, kaže drugemu hrbet. Turški pregovor
Več muh ulovi žlica medu, kot dvajset sodov kisa. Henrik IV.
Laskanje ne izvira iz velike duše; je lastnost malih duhov, ki se zmanjšujejo, da bi laže vstopili v življenjski krog osebe, h kateri teže. Balzac
Dva meseca lahko živim od dobrega komplimenta. Twain
Nič ni težjega od iskrenosti in nič lažjega od laskanja. Dostojevski
Se pravi, za nekatere je stvar izredno enostavna in smiselna. Predvsem za tiste, ki gledajo na svet kot večni boj in osvajanje, medtem ko je za druge to nepotrebna laž in nesmisel.
Gre pač za različne ˝ideologije˝.
Pa vseeno, so komplimenti dobra stvar? Tu se lahko strinjam z Twainom. Dober kompliment na pravem 
mestu je včasih resnično močna spodbuda ali zgolj zadovoljitev ega.
Konec koncev za to tu gre. Za dvigovanje ega. Kolikor večji ego je, toliko več komplimentov pričakuje in vedno bolj zahtevno postaja vse.
Že od nekdaj je veljalo, da je ženske potrebno loviti s ˝pravimi˝ besedami, kamor seveda spada konstantno opominjanje na njihovo ˝vrednost˝, njihovo ˝estetsko popolnost˝ in njihovo ˝poželjivost˝.
Vendar obratno velja enako. Konec koncev je največji kompliment, ki ga radi slišimo, a predvsem moški težje podarjajo je stavek –Ljubim Te.
Priznam, da me izviren kompliment hitro lahko zapelje. In nekatere ženske to vedo in znajo.
Ena takšnih situacij je bila naslednja:
Spoznam dekle in vse gre po ¨regelcih˝, jaz sprašujem, ona odgovarja. Pač o ˝nasprotniku˝ je potrebno izvedeti čim več, preden napadeš 
Ko se je že malo utrudila od ˝interjuja˝, je poizkusila stvar obrniti… Vendar to je dokaj zahteven proces 
Gospodična: ˝No, pa da ne bom samo jaz govorila, boš pa še ti kaj povedal o sebi…˝
Človek obotavljajoče, izvijajoče, skromnim pogledom: ˝Ma jaz sem čisto nezanimiv in nimam nič pametnega za povedat…˝
Gospodična premeri človeka z namernimi počasnimi gibi od glave do peta, z navihanim pogledom odgovori: ˝Dvomim, da tako oblečen moški in s takšnimi insignijami nima kaj povedati…˝
Človek se ne zmede, ne reče nič, prime za roko in… No ja, ni kaj povedati 
Priznam, gospodični je uspelo in pridobila me je na zelo enostaven način. To zna pomeniti dvoje. Da sem izredno plehek, ali pa da imam tako velik ego. Resnica je verjetno kot vedno nekje vmes.
Ampak vseeno, komplimenti so izredno zanimiva stvar, s katero se da doseči marsikaj, kar na kakšen drug način ni mogoče. Je to zavajanje? Seveda, če ni iskreno, ampak včasih je fino biti zaveden. Mislim, da je vse v redu, dokler se razmišljanje ne oddalji od te misli:
Komplimente in žalitve sveta je treba enako sprejeti; prvi naj te ne vesele, drugi pa ne žalijo. Seneka
Zapisal-a Človek v Torek, 1. julij 2008 pod Razmišljanja, Osebno, Iskrenost opoja, Selavi, Skupno
15 komentarjev
30.06.2008
Uh uh, pa je spet ponedeljek deloven, kot po navadi. Ampak hej, teh 16 ur bo hitro minilo, predvsem zaradi odličnega vikenda, ki je za mano.
Že v četrtek se je vse skupaj pričelo z odličnim koncertom Mojo Handa. Tistega Mojota, kateri del nas je zabaval že na Bložiču in tisti band, ki sem ga poslušal že v Cvetličarni. Prišli so v staro mestno jedruo v Radovljico. Azra in njen glas sta v Sloveniji nezamenljiva, Slaven ne špila kitare, ampak… ma ne vem, vse skupaj meji že na neko erotično duhovno spajanje inštrumenta človeka in inštrumenta, za oko pa sta poskrbeli dekleti na back vokalu. Vse skupaj se je zavleklo dolgo v noč in dopoldan je bilo potrebno še delati, ampak who cares, glavno da je muzika.
In res, nič me ni motila neprespanost, služba je minila kot bi mignil. Tako sem se takoj odpeljal v Ljubljano, kjer smo preživeli točo. Buške, ki sem jih prejel ob pakiranju v avto, so zbledele takoj ko smo se odpravili proti destinaciji. Na morje. Na piknik.
Voziti se v avtomobilu v toči s štirimi dekleti se niti ni izkazalo za tak bav bav, predvsem ker nas je Katja informirala o dogajanju v Bosni, od koder je ravno prišla.
Na cilj smo prišli kot zadnji (no ja tako smo mislili, dokler nismo srečali Luka, ki je taval po cesti in iskal cilj.
Pa vendar smo našli. Skrit kotiček, ki je na nek način vsem na očeh, pa vendar postavljen tako, da do njega prideš samo namensko. Čudovit prostor, kjer bi tudi sam pošteno povedano lahko preživljal stara leta. Recimo toliko stara kot sem star sedaj. Fino je bilo spoznati še tiste člane ekipe, ki jih po navadi ne srečam, saj sem po večini tam, ko ni nikogar več. Ampak smo se imeli res fino. Stric nam je poleg gostoljubja še odlično pekel čevape in druge dobrote z žara in seveda zabaval s prigodami in podobnim.
Na žalost je moj prevoz odrinil že zelo zgodaj, saj so nekatere članice imele zjutraj obveznosti. Zato sem se prepustil toku in nisem razmišljal o povratku, konec koncev se rešitev vedno najde.
In izkazalo se je za pravo odločitev. S preostankom ekipe, smo se odločili zvečer še skočiti v Tolmin, na prireditev Soč´n fest, kjer je nastopal tudi Erik Truffaz in zabavljači No Water Please. Čeprav nisem imel mačka, sem se vozil z njim (Maček Urh).
Truffaz je poskrbel za duhovno hrano, potem pa so No Water poskrbeli za dodaten muskelfiber, ki ga imam danes, delno pa je kriva tudi domačinka Ana, prava mala indijanka, s katereo sva osvajala plesni oder.
Tako je včerajšnji dan minil v duhu počitka in poležavanja na obrežju Ljubljanice. V kopici cigaret in ostale navlake, ki je posledica pomanjkanja smetnjakov ali njihovi neprimerni postavitvi. Ampak v dobri družbi so malenkosti nepomembne. Predvsem pa se lahko izredno dobro zabavaš ob pogledu na vozeče se kovinske izdelke, katere očitno nekateri vidijo kot dobro zapravljen čas in denar. Takle mamo.
No vikend poln vtisov je mimo, za konec pa še malo glasbe, ki me je spremljala v tem času.
Mojo Hand:
Trufazz:
No Water Please
Urhovo reportažo iz Tolmina pa si lahko seveda ogledate tukaj.
Zapisal-a Človek v Ponedeljek, 30. junij 2008 pod Osebno, Razmišljanja, Selavi, Glasba, Aktualno, Slovenija, Skupno
12 komentarjev
26.06.2008
Razmišljam o tem, koliko je bil ta moj blog nekaj časa oseben, sedaj, pa zaradi pomanjkanja časa postaja, bolj neko lepljenje informacij, ki nekako so povezane z menoj, ampak samo platonsko
Lahko bi krivil pomanjkanje časa, ampak ne vem, če bi bila to čista resnica. Tudi to, da je potrebno pisati, ko imaš kaj povedati, seveda drži do določene meje. Ampak, če bi se vsi naslanjali na ta argument, kaj bi blogi sploh bili?
In kam je izginila ta oseba Človek?
Sem zgubil voljo do bloganja? Ne, to sigurno ne, ker še vedno spremljam. Pa vendar v meni se dogajajo zanimive reči.
Prva takšnih je ta, da sem postal izredno strpen do dogajanja okoli sebe. Nekako sem se našel v stvari, ki jo trenutno počnem in misli so usmerjene.
Pa ne mislim zgolj oddaje, ki me seveda močno okupira, temveč predvsem okolice. Okoli mene se dogajajo stvari, kot je nogometna evforija, politične spletke, referendumi, tajkuni, ampak ne vem, znašel sem se v nekem mehurčku, v katerem mislim, da sem jaz.
Čeprav mi s prebiranjem knjig, ki so napisane spodaj na dnu bloga, vedenje in razmišljanje o posamezniku daje vedeti, da je dejansko resnic lahko neskončno in najbolj verjetna je, da nisem niti približno tisto kar si mislim, da sem, vseeno nekako opazujem okolico in svet, ki me zabava. Veliko bolj kot kdaj koli prej.
Sem srečen? Uživam? Zadovoljen?
Ne vem, kaj sreča dejansko predstavlja. Je to zadovoljstvo samega s seboj, ali zadovoljstvo s celoto v kateri sem? Sem nesrečen? Če je to občutek pomanjkanja, ki napade občasno, potem lahko rečem, da tudi to sem. Pa vendar, ali lahko obstaja svet, kjer nič ne manjka? Kakšen bi bil ta svet? Popoln? Lahko da. Ampak kako naj razmišljam o nečem, kar je tako daleč od mene? Tako si ga lažje predstavljam kot ustaljenega, navajenega, ne naprednega. Tako ga vidim sedaj, na mestu, kjer stojim.
Uživam? Seveda. Kot vedno iščem tiste male lepe stvari v tistih velikih, ki niso tako lepe. Poizkušam rasti in se obkrožati z dobrimi ljudmi. Ljudmi, ki ne preverjajo ali so zaklenili, ker verjamejo, da je svet dober. Naivno? Seveda, do neke meje. Do tiste meje, kjer se odločiš, kaj lahko pogrešaš. Do meje, kjer še vedno ugotavljaš, da materialne stvari ne vodijo mojega življenja in se ne bojiš, če bo jutri drugače.
Že celo življenje sem pripravljen na vojno. Pa ne kot vojak, ampak kot nekdo, ki nima obžalovanja. Ki se lahko sleče in stoji gol sam sam pred seboj. Pa čeprav tega ne živim. Ali bolje rečeno, slabo živim. Nimam zdrave samozavesti. Ne takšne, kot bi jo marsikdo pričakoval, ali takšne, kot nas učijo, da jo moraš imeti. Nimam je predvsem zaradi tega, kar mi tudi prijatelji in znanci očitajo, ker sem prepričan, da smo vsi enaki. Čeprav se sliši dvoumno, vendar tako nekje stojim. Gre za osnovno ne sprejemanje? Do določene meje mogoče. Ampak, tudi to izvira zgolj iz neke želje po – biti boljši. Rasti. Do kam? Ne vem. Kamor me bo vse skupaj vodilo. To bo pokazal čas.
Sem zadovoljen? Hmm, ja, če bi bil, se verjetno tega ne bi spraševal. Pa vendar, kaj mi manjka? Mogoče me obremenjujejo neka zame nerealna dejstva v okolici, ki me že dolgo časa prepričuje, da jo zapustim, pa vendar, kam naj grem? Kje je moje mesto? Rad se prepričujem, da sem rojen tam kjer sem z razlogom. Ampak to v danem trenutku pomeni zgolj to, da moram postati nekaj, v kar dvomim, da sem. Sedaj. Pa vendar, želja po selitvi je vse močnejša, dokler me ne ujame ta čudovita preprostost narave, ki me obdaja, ptice, ki pojejo v tonih. Sava, v kateri sem se namakal danes je močna. Gore so mogočne. Majhen sem v tem svetu in rad sem majhen. Takrat sem tam, kjer moram biti. Takrat sem zgolj človek.
Življenje je kot ta zapis. Na videz polno nesmislov, a po drugi strani mogoče veliko bolj razumljivo, kot si želim, da bi bilo. V vsej agoniji je mirno.
Lahko noč.
Zapisal-a Človek v Četrtek, 26. junij 2008 pod Razmišljanja, Osebno, Selavi, Aktualno, Skupno
17 komentarjev
25.06.2008
Dragi ljubitelji funka, breaksov in druge zanimive glasbe, Plata 003 je že online.
Vse skupaj prav lepo vabim k ogledu in poslušanju zanimivrga slovenskega funk, breaks, dnb, brakbeat DJa Borke…
Klik
Ps.:Za vse skeptike - ne ni elektro, ni house ali še kaj močnejšega temveč… ah, poglejte si 
Zapisal-a Človek v Sreda, 25. junij 2008 pod Osebno, Selavi, Glasba, Slovenija, Aktualno
15 komentarjev
22.06.2008
pa je res tako?
Minutka v spodnjem videu pove drugače
Plata 003, na vesti v torek, 24.06.2008 od 20h dalje. Funka nam ne manjka!
Zapisal-a Človek v Nedelja, 22. junij 2008 pod Osebno, Razmišljanja, Glasba, Slovenija, Aktualno, Skupno
5 komentarjev
20.06.2008
Čas je vedno pogojen z mislijo in obratno. In sem ter tja mi zaradi prenatrpanosti uide kakšna zadeva, ki bi jo moral storiti, si jo sicer dam v ToDo, ampak tam je vse tako polno, da je že skoraj neuporabno. Pa vse je na datum Včeraj…
No in ko smo lansirali prejšnjo Plato , sem za pomoč pri promociji prosil Volkca, se je izkazal po pričakovanju za dobrotnika, ki je vedno pripravljen pomagati. Ne vem če veste, je on pomemben člen v ekipi portala Izklop, kjer se najde marsikaj za zabijanje delovnih ur (no ja, vsaj tako je bilo pri meni včasih) in ki obstajajo že od rojstva interneta, ali že prej.
V glavnem, še enkrat se zahvaljujem, ker se spodobi in ker dejansko tako mislim. In seveda želim še veliko uspehov v nadaljnjem delovanju.
Zapisal-a Človek v Petek, 20. junij 2008 pod Osebno, Slovenija, Aktualno, Skupno
3 komentarji
19.06.2008
Že kar nekaj časa nisem dodal nič novega v rubriko oglasov, pa čeprav sem imel to na zalogi.
Fino je, če podjetje naredi nov produkt, s katerim konkurira tekmecem, odlično pa je, če to še pravilno prikaže.
In to je storil Audi, ko je izdelal R8. V stilu Botra, ko Woltz najde v postelji glavo 600.000$ vrednega žrebca, so pri avdiju napovedali bitko… No poglejte si…
Ps.: Audi je lansiral oglas letos med Superbowlom v USA…
Zapisal-a Človek v Četrtek, 19. junij 2008 pod Aktualno
Brez komentarjev
Enostavno zabavno
The Zmaj
Republic of Slovenia
The Zmaj comes from the Slavic country Slovenia and has much in common with other Slavic dragons – three heads that may grow back if decapitated, green scaly skin, and fire-spitting abilities. Its name, Zmaj, is a masculine version of the word for snake, which is usually feminine. The Zmaj can also be called by a much older name of murky origin, Pozoj. Slovenic dragons are generally similar in disposition to other European dragons and are featured in Christian stories of St. George as well as pre-Christian stories in which they are tricked into eating sulphur-containing gifts and thus defeated. The dragon of Ljubljana is a notable exception – it once protected the capital city and is depicted on its coat of arms.
Zapisal-a Človek v Četrtek, 19. junij 2008 pod Slovenija, Aktualno, Skupno
10 komentarjev
11.06.2008
Marsikdo me vpraša, ali sem brez las že od rojstva. Tudi tisti, ki so me poznali v lasatih časih, pravijo, da se ne spomnijo več, kako se izgledal.
Da imel sem lase. Veliko las. Štel jih sicer resda nisem, ampak ko se spomnim koliko časa so mi jemali takrat, ko so bili dolgi, se dobro spomnim, da sem jih imel.
No, zato sem se danes odločil, da prilepim sličico, ki daje nek vtis, kakšen bi bil če bi bil…
Zapisal-a Človek v Sreda, 11. junij 2008 pod Razmišljanja, Osebno, Selavi, Skupno
19 komentarjev
8.06.2008
Perilo je bilo suho, zato ga je bilo potrebno pobrat. In ko sem stopil na balkon in prestrašil goloba (ali golobico, še vedno nisem čisto določil, kaj je kdo), sta na mestu, kjer je zadnjič ležalo eno jajce, sedaj sijala - DVE!!!
Dvojna radost se obeta
Resnično pa ne vem, kdo je golob in kdo je golobica. Sicer sem se nekako odločil, da je golobica lepša, ker je lepe rjave in bele barve, pa malce večja, medtem ko je ˝določeni˝ golob, pač tak, navaden golob.
To sem določil tudi na podlagi logike - kadarkoli se prestrašita, se prvi vrne rjavi ptič, zato sem rekel to je sigurno Baba. Ker si več upa.
No tako, namesto enega poleta, bomo imeli dva.
Zapisal-a Človek v Nedelja, 8. junij 2008 pod Razmišljanja, Osebno, Selavi, Aktualno, Skupno
138 komentarjev
Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? 
