Arhiv za 'Človek ustvarja' kategorijo

Princip, temelj in bistvena vsebina

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 19 Januar, 2010 avtor Človek

Kolumna – Vest16. januar, 2010

Leta 1984 se pojavi demo posnetek, ki ni bil podoben ničemur, kar so takrat poznali. Vendar se zelo hitro razširi po vseh klubih nočnega Chicaga. Enostavna kaseta se je presnela v več tisoč kosih in že po sami sekvenci, ki se ponavlja skozi celoten kos, so vsi vedeli za katero pesem gre. Tudi publika je takoj vedela, da gre za Your Love in to je bila velika stvar. Vsi so poznali besedilo, ki so ga peli ob predvajanju in vse skupaj je bilo bolj podobno koncertu, kot nočnim klubom nekega podzemlja nevarnega Chicaga.

Nihče ni vedel, kdo Jamie Principle sploh je, večina je mislila, da gre za milionarja iz Evrope, kaj šele, da bi pomislili, da gre za mladega fanta, ki je doma v svoji spalnici ustvarjal glasbo, saj ga zaščitniški starši niso pustili sredi noči hoditi po mestu. Predvsem pa, kot se je izrazil Marshall Jefferson, nihče ni pomislil, da gre za ˝brata˝.

Jamie je bil takrat v vezi z gospodično z imenom Lisa Harris, za katero, kot pravi sam, je mislil, da je to tista, saj je vedno čakal, da bo spoznal tisto posameznico, do katere bo čutil tisto pravo povezanost. In ta pesem je nastala kot poklon njej, kot poklon ljubezni. Pri stvaritvi se je fant nasloni na velikana takratnega disko zvoka, Frankia Knucklessa.

Ko je videl, da je pesem postala hit v klubih, jo je nesel vsem velikim založbam, ki so takrat kraljevale v Evropi, vendar je bil povsod zavrnjen, saj to ni bila glasba, ki bi pripadala takratnemu poslušalstvu, ali na kratko, ni bila dovolj komercialna. A ta pesem se šteje kot leto 0 v House glasbi.

Takrat se je zgodila prelomnica, saj se je s tem trenutkom prenehalo reciklirati stare Disco plošče in House glasba je postala nekaj novega. Nekaj popolnoma svežega. A seveda še kar nekaj časa ni prišla na vinil, vse do pesmi On and On, ki jo je ustvaril Jesse Sounders. Na pomoč mu je priskočil producent Vince Lawrence, ustvarjalec takratnega stanja in njegov oče je bil lastnik glasbene založbe. V pesmi White Horce je Jesse vzljubil besedo Bitch, katera ga je takrat tako zabavala, da jo je enostavno moral prilepiti v kos, ki je bil enostavna lepljenka štiričetrtinskega ritma, nasnetih sintov, bobnov in drugih zvokov, katere so pobrali v takratnih diskotekah in jih sestavljali.

Še preden je vse skupaj postalo radijski hit, sta fanta vzela ploščo, ki sta jo ustvarila, natisnila tisoč kosov in se odpravila do prve trgovine in vprašala lastnika naj jo posluša. Ko je bila pesem končana ju je vprašal, od kod jima to, kdo je to ustvaril. Odgovorila sta mu, da je njuno in da imata še tisoč kosov, če želi kakšno kupiti. Vzel je vse. Vprašal ju je, koliko želita za njih in po pogovoru med seboj, sta se zadovoljila s 50 centi na ploščo za vsakogar in ker ju je izdelava stala nekje okoli dolarja, sta želela dobiti dva. Zato je Vince rekel štiri, saj je mislil, da se bodo še pogajali. A dobil je toliko kot je rekel. In kmalu so prodali več kot trideset tisoč primerkov in tako se je pričela manija, ki se je zajedla v vse zvrsti današnje glasbe in kot kaže bo tam ostala še dolgo, dolgo časa.

Jamie Principle & Frankie Knuckles – Your Love

YouTube slika preogleda

Jesse Saunders – On and On

YouTube slika preogleda

Jamie Principle – Waiting On My Angel

YouTube slika preogleda

Jesse Saunders – Funk You Up

YouTube slika preogleda

Frankie Knuckles & Jamie Principle – Baby wants to ride

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Najlepši ples

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 6 Januar, 2010 avtor Človek

Snežinka potrebuje tudi do ene ure, da pade na zemljo.

Zbudim se. Sem na oblaku. Oblak hiti dalje, proti nekemu drugemu mestu, ves svet je pred mano. Ljudje pod menoj se zapirajo v hiše, lučke gorijo. Tam osamjen pes laja na našo družbo tu v oblaku, pa čeprav mu čisto nič nočemo. Pa prav lep pes je bil. Obrnem se, da bi povedala prijateljici, vendar ta je že odletela. Huh, kako hitro odhajajo, sem si mislila, a meni je tukaj še vedno lepo. Zraven mene sedi kremža, venomer se nekaj cmeri in hlipa. Bilo je točno nad cerkvijo, od koder je zopet zvonilo, ko mi je prekipelo:

˝Pa kaj se cmeriš, nesreča mala? Kaj je narobe, da motiš moj preljubi mir in razgled?˝

˝Bojim se˝

˝Česa se pa bojiš, meketalo?˝

˝Bojim se, da bom kmalu na vrsti. Ampak jaz še nisem pripravljena!˝

Malce se presedem, saj me nemir prične najedati in jo pogledam še bolj postrani.

˝Nisi pripravljena na kaj?˝

˝Nisem pripravljena na konec!˝

Presedem se ponovno, da se umirim.

˝Ampak ali veš kakšen je konec?˝ jo vprašam?

˝Ne ne vem, ampak ga ne želim še, to vem.˝

˝Ampak kaj sploh imaš sedaj?˝

˝Sedim tu in lepo mi je gledati lučke in ljudi, pa sama nisem…˝

˝Če se ne motim, pa me popravi prosim, sediš tukaj in jadikuješ in se smiliš sama sebi in se bojiš nečesa, kar sploh ne veš kaj je… Pa veš kakšen občutek je padati?˝

˝Kaj me sprašuješ takšna vprašanja? Saj sama veš, pusti me!˝

˝Da tudi mene je strah, priznam. Lagala bi, če bi rekla, da mi je vseeno. Tudi jaz dvomim. Pa vendar to je najina usoda. Mi dve sva ustvarjene za to, da se spustiva z oblakov, narediva nekaj dobrega za Mati Zemljo, vmes pa koga ujeziva, ali pa mu polepšava dan.˝

˝Oh, kako lepo in oh in sploh ˝oslajeno˝, mene ni nič manj strah. Zakaj pa ne bi mogla ostati večno na oblaku?˝

˝Ne vem, ali lahko ostaneš za vedno na oblaku. Vem pa to, da so vse moje prijateljice že odšle in vse tiste druge, ki so bile pred menoj tu, so že odšle. Tako, da kar nekako sklepam, da drugega izhoda ni…˝

˝Mogoče bi pa poizkusila?˝

Sedem bližje in jo objamem.

˝Ne boj se…˝

V tem trenutku naju je zajel veter in ponesel proti tlom. Lebdim. Gledam okoli sebe in vidim malo snežinko, kako se je zaprla vase in kriči. Obrnem se proti vetru, da me odnese proti njej.

˝Razpri se˝, ji rečem

˝Kaaaaj, ne slišiiim teeee!˝

˝Razpri se, bo lažje!˝ zakričim!

˝Ne upaaaaaam.˝

˝Verjemi mi. Podaj mi stranico!˝

Počasi se je odprla in zlepili sva se. Lebdeli sva nekje nad vasjo a vseeno dovolj visoko, da sva videli daleč.

˝Kako se počutiš˝ jo vpršam.

˝Lepo je.˝ mi mirno odvrne.

Pustim jo pri miru in si ogledujem tla pred seboj. Sem ter tja naju zagrabi veter. Tokrat gor, drugič dol. Časa bo očitno na pretek. Ogledujem si hiše iz katerih se vali dim, tam stoji otrok, ki je piškot iz katerega se kadi. Okrašena drevesa se svetijo, pes leži. Moj pogled je oddaljen a čustva so blizu. Lepo je lebdeti in se predajat vetru, a misel na konec me vsake toliko prebudi, da se zdrznem.

Pogledam za starimi prijateljicami. Tam eno je pravkar povozil avto, druga se v krčih brani izginiti v rumeni tekočini, ki jo spušča nesramni pijanec za voglom, tretja pa je pravkar izginila skozi mogočnost dimnika. Že skoraj me pograbi žalost, ko začutim, da se je mala kremžica odlepila in leti po svoje. Vesel krik slišim iz njenih ust, veter jo nosi sem ter tja in se zaletava v druge, nič hudega sluteče snežinke.

Malce se ustrašim za njo, zato na ves glas zakričim:

˝Počakaj, ti kepica mala, počakaj, kam se ti mudi?˝

A bila je že predaleč in njene besede so bile nerazumljive. Zazrla sem se predse in opazila, da bom kmalu pri tleh. Pričela sem se ozirati kam naj pristanem. Tam cesta, tu hiša, tam reka, tu mlin. A tam za mlinom pa stoji polje. Na polje se podam, tja med druge srečne zvezde, pridružim se jim, da bomo mogočne in velike, da, na polje se podam. Ujela sem veter in ponesel me je točno tja, kamor sem si želela.

Sedaj ležim tu, v družbi prijateljic in gledam v nebo, kako prihajajo nove za nami in kako počasi prekrivamo tla, ki postajajo mrzla. Počasi me bodo prekrile druge in skupaj bomo ostale do pomladnega sonca, ko nas bo njihova toplina pobožala in spremenile se bomo v vodo, ki bo odtekla. In naslednje leto se bomo vrnile. Upam, da se bom spomnila, kako lepo je leteti in upam, da ponovno srečam kremžico, da jo zopet poprimem za roko, ko naju postane strah. In lepa pot naju bo zopet čakala…

  • Share/Bookmark

Pravljica sodobnosti

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 29 November, 2009 avtor Človek

Objavljeno na Vesti 07.11.2008…

˝Nikoli si nisem mislila, da bom ustvarila kariero s petjem˝ je leta 1979 odgovorila Carrie v intervjuju za Britain´s Blues & Soul magazine, ˝čeprav sem si tega želela že kot majhna deklica, samo priznati nisem upala˝.

Vendar je bila želja, pa čeprav skrita, dovolj močna, da se je leta 1977 pesem ˝I gotta keep dancing˝ pojavila na vrhu Top 100 Pops in 50 R&B Hits. Starejša sestra klaviaturista Grega Phillinganesa, ki je tisti čas soustvarjal s Steviem Wonderjem, je svojo glasbeno pot pričela s pisanjem pesmi za takrat priznane The Whispers in South Shore Commission, med drugimi. Tako jo je nekoč med ustvarjanjem čisto po naključju slišal peti ˝Soul man˝ DJ Rogers, ki jo je povabil k sodelovanju z Whisperers kot spremljevalni vokal in njena pevska pot se počasi prične. Demo pesem ˝Fairytales˝ sliši Dick Griffey, ki je pravkar ustvaril svojo novo založbo Soul Train in brez oklevanja ponudi pogodbo Lucasovi. Za prvenec ˝Simply Carrie˝ tako k sodelovanju povabi brata Phillinganesa, saksofonista Ernia Wattsa and Hanka Redda, kitarista Jaya Graydona, klaviaturista Clarenca MacDonalda, ter člana pihalne zasedbe Oscarja Brashearja in Georga Bohannona. Aranžma albuma sestavi sam Jerry Peters (Earth Eind and Fire), spremljevalni vokal pa posodijo Carolyn Willis, D.J. Rogers in Walter & Scotty, del sestave The Whisperers.

Carrie od takrat vedno bolj sodeluje s skupino in mlada pevka dobi priložnost pri skoraj vseh otvoritvenih pesmih ter se vedno bolj zapisuje v srcih in umih oboževalcev, ki jo počasi sprejmejo. Takratne balade, s katerimi je bilo še vedno možno polniti plesišča se pohitrijo, ples prevzema množice in ˝Dance With You˝ postane njen novi hit, ki se zavihti med prvih trideset takratnih R&B hitov celega sveta.

Z albumom “Portrait Of Carrie” nastane še nekaj nalezljivih pesmi kot so ˝I gotta get away from your love˝ in ˝It´s not what you got (but how you use it)˝, vendar pevka kmalu doživi frustracijo, saj se njen naslednji album ˝Street Corner Symphony˝ ne prime tako dobro, kot so pričakovali. Najbolj jo razžalosti dejstvo, da so ravno za to delo vložili največ glasbene globine in njen povratek k ˝črnim koreninam˝ in pravemu ritem in bluesu. Pa vendar to Carrie postavi v popolnoma drugo sliko glasbenega ustvarjanja in poslušalci jo sprejmejo kot nekaj več in ne samo plesno usmerjen vokal, ki zna ustvarjati s svojo energijo. Tako se leta 1985 vrne z njenim najbolj prodajanim in poznanim hitom, oživljeno klasiko ˝Hello Stranger˝, delo znamenite Barbare Lewis iz leta 1963.

Carrie Lucas je v sedmih letih ustvarila vsega skupaj šest albumov in znotraj njih je nastalo kar nekaj danes že kar ˝zimzelenih˝ hitov plesne glasbe ti. Disca, glasbe, ki je na svoj način spremenila svet in postala podlaga za različne žanre, ki še vedno kraljujejo svetovnim plesiščem. Tako kot vsaka noviteta, glasba, ki je bila na pričetku osovražena, kasneje priljubljena in na koncu spremenjena, je pustila pečat na generaciji, ki počasi izginja, pa vendar se očitno najdemo novi ˝pristaši˝, ki si sem ter tja radi požvižgavamo zgodovino, mogoče tud za to, da bi lažje prepoznali prihodnost.

Carrie Lucas – I Got To Keep Dancing

YouTube slika preogleda

Carrie Lucas – Dance With Me

YouTube slika preogleda

Carrie Lucas – Hello Stranger

YouTube slika preogleda

Carrie Lucas – Men

YouTube slika preogleda

The Whispers – And The Beat Goes On

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , , , , , , ,

Utrinki in dela letošnjega poletja…II – v znamenju mem coutura

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 11 September, 2009 avtor Človek

Poleg snemanja videospota, ki je na srečo vseh prejel zelo veliko pohval, tako s strani občinstva, kot tudi s kritične strani, sem del časa poklonil tudi prijateljema, ki sta odprla nov butik v prestolnici.

Erik Maj Potočnik in Matjaž Plošinjak, dvojec pod imenom mem couture, sta se odločila za nov korak in poleg Rašice na Gosposvetski odprla svojo prodajalno, kjer bodo na voljo oblačila (na mojo žalost) za nežnejši spol, unikatna in predvsem posebna.

Seveda smo celoten dogodek izpeljali brez kakršnih koli sredstev, zgolj reference vseh sodelujočih so nam omogočile sodelovanje s podjetji, ki so nas založila z vsem potrebnim za ta poseben trenutek, ki za njiju pomeni velik korak, čeprav se jima odpirajo nove poti v New Yorku. Ampak o tem kdaj drugič. Zato se tudi tukaj zahvaljujem Kavarni Zvezda za izvrstne črno bele sladice, ki so se skladale s celotno sliko, Evianu za Jean Paul Gaultier steklenice, ki so dodale detajl, Pullus-u za izvrstna vina in nenazadnje Dekor Designu za luči, brez katerih bi bil prireditveni prostor verjetno kar v temi. In seveda hvala Marku za Jonasov mikrofon, še eno piko na i.

Concept je tokrat sodeloval brez celotne ekipe, saj sta ustvarjalca imela že svoje ideje za glasbo in Zois je svoje delo opravil odlično, medtem ko je ob sami otvoritvi Laura Zafred s svojim glasom dodala tisto magično točko sami prireditvi. Pred otvoritvijo sta mi bili v veliko podporo Irena (Pokahontas) in Tara, na dogodku pa še nekaj prijateljev s strani slavljencey. Na samo prireditev odzvalo veliko število ljudi, veliko znanih in malo manj znanih obrazov, predvsem pa ogromno medijev, ki so v čakanju zaradi zamujanja verjetno izgubili kar nekaj živcev.

Prav veliko več o samem dogodku težko povem, saj sem bil prezaposlen z dobrim počutjem gostov, zato le nekaj foto utrinkov.

Fantoma pa v prihodnje želim še veliko uspehov in naj se čim več žensk opogumi in poizkusi nekaj novega, mogoče bolj ekstravagantnega in popestri naše okolje.

Foto by Petra Nusdorfer za Žurnal

pogled od zunaj - detajl

pogled od zunaj - detajl

darilna pentlja pred vhodom - detajl

vedno prisotni g. Bitenc

Pullus - detajl

pevka Irena Javševec - Regina

oblačilo mem couture

Več na: Žurnal

Foto by Aleš Oblak

obiskovalci Maja Lazar, Miro Misljen, Manja Plešnar

gneča pred trgovino

mlada slovenska ustvarjalca Matevž Faganel, Tea Bauer

lepotica, model, miss alpe adria international in soblogerka v oblačilih mem couture - Tara Zupančič

sladice kavarne Zvezda - detajl

Foto by Ljubo Bratina

odlična Laura Zafred

mem couture - Matjaž Plošinjak in Erik Maj Potočnik

model v oblačilih mem couture - Tena Rebernjak

  • Share/Bookmark

Utrinki in dela letošnjega poletja…

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 4 September, 2009 avtor Človek

Danes sem se prvič zavedel, da je poletja resnično konec. Hlad, ki je sedel na mesto narekuje toplejša oblačila, sonce le še nežno boža.

Nek občutek, kot neka rahla žalost se mi useda na srce. Bilo je lepo poletje. Veliko novega sem se naučil, veliko čustvenega doživel, preizkusil na različnih novih področjih in spoznal zanimive ljudi. Morje sem videl ravno za vzorec, kot kratko spogledovanje s prelepo znanko, ki po popiti pijači odide iz prostora. Pa vendar, bilo je kratko in sladko, o tem si še zapišem.

Tako sem to poletje tudi prvič nastopil v videospotu, ki je bil v celotni domeni soblogerja Luka, ki se je po mojem mnenju odlično odrezal in sestavil izredno zanimiv in kvaliteten izdelek za skupino Firefly. Glasba sicer ni iz mojega predvajalnika, pa vendar gre kos kar v uho.

Spoznavanje s samim snemanjem in ustvarjanjem videospota je bila zanimiva izkušnja, ki zahteva predvsem veliko poslušnosti in potrpežljivosti. Sama igra se mi zdi po eni strani veliko lažja, saj ne vsebuje govora, po drugi strani pa sem bil kar nekajkrat postavljen pred preizkušnjo, ko sem moral zgolj z mimiko prikazati režiserjevo idejo. Zaplete se predvsem v trenutkih, ko je potrebno odigrati nekaj, kar nikoli nisi začutil ali doživel v življenju in takrat je potrebno uporabiti vso domišljijo, da se poistovetiš z občutkom ali dogodkom, ki je namenjen prikazu…

Vse skupaj smo posneli v treh dneh, na treh lokacijah in kot rečeno, je bilo veliko čakanja, predvsem zaradi maske, ki je bila v domeni Daše. Vsebina samega spota se naslanja Wildovo delo, Slika Doriana Graya, zato sva bila s soigralko Nino Wabra dosti podvržena veliki meri staranja in prilagajanja delu.

No in tako je bila včeraj v Ljubljanskem klubu SubSub uradna premiera spota in koncert skupine Firefly in po vtisu prisotnih je paket odličen.

Za danes samo na kratko, toliko, da se spomnim na zelo zanimivo preživet čas, na nove čudovite ljudi, polne idej in upanja, s katerimi bomo sodelovali tudi v prihodnje, v projektu, za katerega pričenjam živeti in za katerega iščem vse možne poti, da zaživi in zasveti, kot mu je bilo namenjeno.

Za konec pa še spot:

Firefly – In My World

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Kolumna – Cassius in zvok nasilja…

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 21 Avgust, 2009 avtor Človek

Objavljeno na Vesti 22.11.2008…

Če se še malo zadržim pri francoskih ustvarjalcih, potem naikakor ne morem mimo znanega dvojca, ki se skriva za sposojenim imenom – Cassius. Philippe Cerboneschi in Hubert Blanc-Francard, bolje znana kot Philippe Zdar in Boom Bass, sta kmalu po uspehu Daft Punka vzklila na lestvicah takratnega svetovnega mainstreema.

Philippe Zdar tako leta 1988 sproducira album takratne vzhajajoče hip-hop zvezde MC Solaarja, nekaj let kasneje pa glasbeno vez nadgradita še s skupnim projektom La Funk Mob.

Odkrivanje prvih elektronskih zvokov ju je pripeljalo du njunega prvega skupnega ustvarjanja v letu 1995, z naslovom Foxxy. Po odcepitvi dua k projektu Motorbass se je leta 1996 dvojec le ustalil, kar je dokončno obrodilo tudi skupno ime Cassius, pod katerim delujeta še dandanes.

Po tem uvodu preživita večino časa kot remixerja za skupini Air in Daft Punk, dokler v letu 1999 ne izdata prvi singel, imenovan CASSIUS 1999. Plošča ju je dobesedno lansirala med prvake, skladba pa se je zasidrala na sedmem mestu UK Top 40. Kmalu za tem sta izdala prvi album z naslovom 1999, na katerem se nahajata tudi singla Feeling For You in La Mouche.

V letu 2002 izide njun drugi album z naslovom Au Reve. V sodelovanju z Jocelyn Brown nastane močan disko izdelek z naslovom I´m a woman. In tudi tokrat jima uspe veliki met, in The sound of violence, s Stevom Edwardsom na vokalu, zopet postane velik hit in dvojec se močno zasidra v svetu mainstreema.

Po tem času se duo prične bolj posvečati nastopom in naslednji singel z naslovom Toop Toop izzide šele v letu 2006. V istem letu pa ustvarita še zadnji album 15 again, ki je še bolj vokalno in eksperimentalno podprt kot vsa prejšnja sodelovanja.

Inovativnost teh dveh ustvarjalcev pa se ne konča zgolj pri sami glasbi. Na promocijski turneji zadnjega albuma se odločita in objavita ˝a cappello˝ singla Toop Toop in povabita svetovno skupnost k sodelovanju v obliki remiksov. Do konca leta prejmeta preko štiristo različnih pesmi, zato se odločita in ustanovita Cassius Workshop project. Tam dajeta na uporabo svoja dela po kosih in so na voljo vsakomur za razvijanje v poljubno smer.

Cassius, funk, elekronika in francoska revolucija v novi preobleki…

Cassius – 1999

YouTube slika preogleda

Cassius – Feelings For You

YouTube slika preogleda

Cassius – The Sound Of Violence (Narcotic Thrust Edit)

YouTube slika preogleda

Cassius – I’m A Woman

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , , ,

Kolumna – Giorgio Moroder, Disco maestro

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 14 Julij, 2009 avtor Človek

Objavljeno na Vesti 17.09.2009…

Peking, in z njim olimpijske igre, se je letos poslovil s pesmijo Forever Friends. In kdo so tisti ustvarjalci, ki dobijo priložnost takšnih razsežnosti? Tokrat je ta čast zopet doletela ˝Disco Maestra˝, še enega ˝človeka iz ozadja˝.

Giovanni Giorgio Moroder je olimpijado zaznamoval že dvakrat prej. Prvič leta 1984 v Los Angelesu s pesmijo Reach Out, drugič pa 1988 v Seulu s Hand in Hand. Redki poznajo njegovo ime, a njegova dela so zaznamovala pop glasbo skozi film, plesno glasbo, oglase in drugo. Dobitnik treh oskarjev, treh grammyjev in štirih zlatih globusov, večini postane bolj znan, ko omenimo same filme in glasbo znotraj njih.

Glasba v filmu Midnight Express nosi njegov pečat.V njem najdemo skladboThe Chase, ki ima zelo veliko privržencev še danes in iz leta v leto se pojavljajo nove oblike tega legendarnega preboja v elektronski glasbi, za katerega je leta 1978 prejel prvega oskarja. Naslednje leto je v sodelovanju s svojim varovancem Haroldom Faltemayerjem in tekstopiscem Tomom Whitlockom sestavil vsem dobro poznano skladbo Take My Breath Away, za film Top Gun, ki mu prav tako prinese ta prestižni naslov, Berlin pa iz ˝podzemlja˝ postavi za več tednov na vrh lestvic po vsem svetu. Tretji kipec pa je prejel leta 1983 za skladbo, ki jo je napisal za Ireno Caro, What A Feeling iz filma Flashdance.

American Gigolo, The Never Ending Story, Thief of Hearts, Electric Dreams, Superman III, Scarface in drugi, so še nekateri naslovi filmov, ki so zaznamovali določeno obdobje, glasba znotraj njih pa nosi Moroderjevo ime.

Ko je poleti leta 1975 k njemu pristopila Donna Summer, z željo po skupnem ustvaranju, sta se njuna pogleda glede pesmi Love to love you, baby razhajala. Vendar je Donna na koncu vsdeeno popustila in dovolila Giorgiu ustvarjati z novim disco zvokom in studijska improvizacija je prinesla veliko sprememb v tekstu in petju. ˝Stokanje˝ in ˝orgazmično˝ petje, kar je Moroder zahteval že v samem pričetku, je Donno postavilo visoko na lestvice in je postal njen prvi Hot Dance Club hit. K projektu je pristopil tudi priznani britanski producent Pete Bellotte in tako je nastal sedemnajst minutni izdelek, ki je bil na nekaterih radijskih postajah celo prepovedan zaradi ˝eksplicitnih˝ vsebin. V reviji Time pa so zapisali, da je v bilo pri nastajanju pesmi simulirano 22 orgazmov.

Istega leta pa nastane tudi vinilka E=MC2, ki je po trditvah Casablance Recordings (danes Polygram), prva digitalno posneta plošča.

Samo sodelovanje z znanimi artisti je skoraj neskončno. Elton John, Cher, Freddie Mercury, Chaka Can, Oliwia-Newton John, Bonnie Tyler, Donna Summer, Barbra Straisand, Limahl, Berlin, Irene Cara, Eurythmics so le del, ki se je prepustil njegovi domišljiji in znanju.

Med uspešnice pa se štejejo skladbe Belive In Me, Love To Love You Baby, Classically Elise, Let the Music Play, Flashdance, What a Feeling, Love Kills, From Here To Eternity, Take My Breath Away, Sweet Dreams, Don’t Go Breaking My Heart in še mnogo, mnogo drugih…

Danes se Giorgio Moroder ukvarja z multimedijo in eksperimentalno umetnostjo. Predvsem spreminjanjem fotografij v film, z glasbeno podlago. Zadnje večje delo, A Special Tree, je sestavljanka, kjer je s pomočjo računalniške animacije spremenil nekaj sto slik v psihološki misterij. Restavriral pa je tudi film Metropolis, ki ga je tudi uglasbil. V vsem svojem glasbenem in filmskem ustvarjanju pa si je leta 1988 vzel čas in skupaj s Claudiem Zampollijem in oblikovalcem Marcellom Gandinijem postavil nov standard v italijanski avtomobilski industriji z imenom Cizeta-Moroder V16T.

Moroder je zaznamoval naša življenja, mogoče mu je tudi zato italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi leta 2005 podelil laskav naslov – Commendatore.

G. Moroder & Donna Summer – Love To Love You Baby YouTube slika preogleda

G. Moroder – The Chase

YouTube slika preogleda

G. Moroder & Blondie – Call Me

YouTube slika preogleda

G. Moroder E=Mc2

YouTube slika preogleda

G. Moroder & Eurythmics – Sweet Dreams (Are Made Of This)

YouTube slika preogleda

Več pa si lahko ogledate na njegovi uradni strani.

Denis H.

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , , ,

Kolumna – Kraftwerk – Elektrarna na lasten pogon

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 6 Julij, 2009 avtor Človek

Objavljeno na Vesti 10.10.2008…

Če se vprašam, kakšna bi bila današnja elektronska glasba, če ne bi bilo ˝elektrarne˝, ali po nemško, Kraftwerkov? Odgovor je enostaven – nepopolna.

Ustanovitev skupine se postavlja v leto 1970 in sicer kot duo, ki sta ga ustvarila Florian Schneider in Ralf Hütter, ki sta prvotno sodelovala v kvintetu pod imenom Oraganisation. V letih 1970-1974 sta ves čas poizkušala poiskati rešitev in sta v tem času zamenjala sedem sodelujočih, zato se njihovo klasično udejstvovanje piše pod leto 1975 in Autobahn turnejo. Zgodnja zasedba je nastopala v umetniških galerijah, večinoma na otvoritvah razstav, kjer se je srečevala mladina podobnih pogledov.

V iskanju prave formacije se jima je za kratek ali daljši čas pridružilo še deset glasbenikov, v današnji sestavi pa sodelujeta še Fritz Hilpert in Henning Schmitz. V zadnjem letu pa je pristopil tudi Stefan Pfaffe, ki kot videotehnik občasno na tem mestu menja Floriana Schneiderja.

Düsseldorfski ustvarjalci vztrajajo že več kot 38 let in v vsakem desetletju so pustili pomemben pečat. Njihova dela presegajo meje enostavne zabave in se spuščajo v eksperimentalne potenciale svojega časa.

Neo pop elektronski zvoki, ki smo jih vajeni iz igric prejšnjega stoletja še nikoli niso bili tako zanimivi kot v izvedbi teh ˝robotov˝, kot jim radi rečejo zaradi njihove uniformiranosti na ovitku plošče The Mix. Na njej namreč spominjajo na ruske konstruktiviste, ki so svojo umetniško vlogo razumeli kot družbeno koristno delo. Po drugi strani pa naziv izhaja tudi iz ruske besede robotnik (delavec).

Sama glasba je sestavljena iz ponavljajočega ritma, lepljivih melodij, zahodne klasične harmonije in minimalističnega aranžmaja. Pri vokalih pa se poslužujejo klasičnega vokoderja ali kasneje tudi računalniške obdelave.

Konec sedemdesetih so njihovo predanost preučevali post-punk vizionarji, v osemdesetih so njihovo glasbo častili ustvarjalci izvirnega chicaškega in detroitskega housa, v devetdesetih so se jim poklonili mojstri evropskega techna, pomembno pa so vplivali tudi na slovenski Laibach. Njihove ideje, same zvoke in druge prvine lahko najdemo pri znanih pop izvajalcih kot je bil recimo David Bowie in je Iggy Pop v bolj elektronskih vodah pa omenjamo imena kot so Gary Numan, Orchestral Manoeuvres in the Dark, Human League, Depeche Mode, Joy Division, Giorgio Moroder, New Order, Cabaret Voltaire, Art of Noise, Yello itd…

Tudi njihovi nastopi so vedno nekaj posebnega, saj z vizualizacijami izredno dopolnjujejo svoja minimalistična sporočila, ki ˝osveščajo˝, saj le ta vpletajo tako na politični, kot tudi okoljevarstveni nivo. Sama besedila govorijo o evropskem urbanem načinu življenja in tehnologiji, kot so na primer potovanje z avtomobilom po avtocesti, vožnja z vlakom in podobno. Album Autobahn je prvi, ki je naletel na mednarodno pozornost, je že krasen primer večplastnosti njihovih sporočil. Spraševali so se namreč, kaj je tisto, kar najbolje določa povojno Nemčijo? Avtocesta, ki je imela in še ima simbolni pomen na več ravneh. Je dejansko Hitlerjeva ideja, ki je omogočila hiter premik vojaških enot med drugo svetovno vojno. Krafwerke vodi tudi razmišljanje o paradoksalni naravi urbanega življenja, kjer se ob zavedanju odtujevanja v modernem svetu vseeno veselimo novih tehnologij.

Do sedaj so izdali štirinajst albumov, med najbolj znamenita dela štejemo Computerwelt, Computer Liebe in Heimcomputer z albuma Computerwelt, Music Non Stop in Autobahn z isto imenskega albuma, Pocket Calculator, Trans Europa Express (TEE), Radioaktivität (Radioaktivität), Das Modell, Die Roboter (Die Mensch-Maschine), Neon Lights, Tour The France in mnoga druga…

Kraftwerk so elektronske eksperimente preoblikovali v pesem in postavili temelje moderne pop glasbe in danes skoraj ni mogoče zaiti v elektronske vode, kjer ne bi bilo njihovega pečata…

Kraftwerk- Autobahn

YouTube slika preogleda Kraftwerk – Trans Europe Express

YouTube slika preogleda

Kraftwerk – Radioactivity

YouTube slika preogleda

Kraftwerk – Das Modell

YouTube slika preogleda Kraftwerk – Die Roboter

YouTube slika preogleda

Krafwerk – Pocket Calculator

YouTube slika preogleda

Denis H.

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , , , , ,

Kolumna – Dimitry from Paris, Grk s stilom

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 29 Junij, 2009 avtor Človek

Objavljeno na Vesti 2.11.2008…

Če želimo pregledati neko obdobje francoskega housa, ne moremo mimo legende, ki od samega pričetka ostaja zvest sebi ne glede na dogajanje okoli njega vtraja v svetu polnem domišljije.

Njegovo glasbo radi priporočajo za ozadje v lokalih, uvode v zabavo, banquete, aferhourje in včasih, ob pravi publiki, pa tudi kot glavno temo večera. Včasih funk, drugič launge, naslednjič samba, a vse skupaj house, to je Dimitri Yerasimos. Ali bolje – Dimitri from Paris.

Grk, rojen v Istambulu, grških staršev je odrasel v Franciji. Težko bi rekli, da obstaja še kak tako sofisticiran, priljubljen in vztrajen DJ in producent kot ta umetnik, ki je svojo pot pričel kot radijski jahalec plošč. Nekje pred dvajsetimi leti. Takrat je prvi pričel s to glasbo na francoskih radijih. Kmalu ga je pograbil mainstream in se je znašel v soju odrskih luči modnih revij in pomembnih družabnih dogodkov, čemur ostaja zvest še dan danes.

Njegovi pričetki se postavljajo na francoski Radio 7. Kasneje ga je bilo zaslediti tudi na radiu Skywalker, leta 1986 pa se preseli na največji evropski FM radio – NRJ. Tam je prvič v zgodovini francoskega radia predstavil house glasbo, predvsem tisto, ki so jo vrteli na modnih pistah imen kot so Chanel, Jean-Paul Gaultier, Hermès and Yves Saint-Laurent.

Prvi dve avtorski deli sta nastali med letoma 1993 in 1994, pri Yellow Productions, kot kompilacija z naslovom La Yellow 357. V tem času je svet zajel prvi val nove šole francoske plesne progresive in Dimitry je skupaj z izvajalci Motorbass in Air, oral prve brazde na poljih francoske elektronike. Vendar pa ga je svet spoznal in vzljubil šele ob izdaji albuma Sacrebleu, leta 1996. Album se je prodal v 300.000 izvodih in je prav tako izšel pri Yellow Productions.

V nadaljevanju se je izkazal še z albumi kot so A Night at the Playboy Mansion, Disco Forever, My Salsoul, After the Playboy Mansion in Cruising Attitude, med katerimi je nekaj pesmi, ki so nastale za oglaševalske kampanje za podjetja Chanel, Jean-Paul Gaultier in drugi…

Dimitry from Paris je izredno priljubljen kot ˝remixer˝ glasbe mnogih znanih imen, med katerimi se nahajajo tudi Björk, Quincy Jones, Brand New Heavies, Etienne Daho in New Order, Cassius, Gabin, Moloko…

Grk iz Pariza, vedno najde svoje mesto in njegova dela vedno prikličejo dobro voljo nekje iz ozadja…

Dimitri from Paris – Sacré Français!

YouTube slika preogleda

Dimitri from Paris – Une very stylish fille YouTube slika preogleda

Dimitri from Paris – Toujours l’amore YouTube slika preogleda

Dimitri From Paris – Not Quite Disco YouTube slika preogleda

Dimitri From Paris-Talking All That Jazz (rmx of the Stetsasonic) YouTube slika preogleda

Denis H.

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , ,

Kolumna – Daft Punk, v ritmu norega punka

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 25 Junij, 2009 avtor Človek

Objavljeno na Vesti 29.11.2008…

Pred skoraj natanko desetimi leti se na house sceni združi trojec, ki iz sampla pesmi ˝Fate˝ izvajalca Chaka Khan ustvari nov hit na elektronski plesni sceni. Producenta Thomas Bangalter, Alan Braxe in vokalist Benjamin Diamond, dobijo naročilo za tri milijone dolarjev in kmalu se rodi pesem Music Sounds Better With You, ustvarjalci pa si nadenejo ime Stardust. To je bil edini izdelek tega banda, ki so se takoj po tem uspešnem metu vrnili vsak na svojo ustaljeno pot.

Thomas Bangalter se je vrnil k ustvarjanju albuma Discovery s svojim partnerjem Guy-Manuel de Homem-Christom, drugemu članu dinamičnega dua Daft Punk

Duo Daft Punk je namreč že leto poprej izdal plošček z naslovom Homework, za katerega nekateri celo trdijo, da je najpomembnejši mejnik razmaha francoske elektronike. Dvojec, ki je najprej v družbi Laurenta Brancowitza, na bobnih, nastopal kot skupina Darling, je svoje preigravanje kitarskih zvokov zamenjal za elektronsko obarvane sintetične pop skladbe in že leta 1995 posnel še danes velik hit Da Funk, ki se že v istem letu zasidra na pop lestvicah.

Singel, ki je uporabljen tudi v filmu The Saint, pozneje priključita na že omenjeni album Homework, pa na samem ploščku globoko zasenči naslednji izdelek z naslovom Arround the World. K sami prepoznavnosti in popularnosti samega albuma so nedvomno veliko prispevali tudi Spike Jonze, Michel Gondry, Roman Coppola in Seb Janiak, režiserji, ki so ustvarili videospote za semantični dvojec, ki je osvajal velika plesišča svetovnih prestolnic. Te stvaritve so v letu 1999 izdali v kolekciji z naslovom D.A.F.T. – A Story About Dogs, Androids, Firemen and Tomatoes.

Kmalu po tej izdaje se prične druga doba, z nazivom Discovery era. Album izdan v letu 2001 ni presegel prvenca, ki je bil še vedno močno zasidran v glavah publike. Discovery je s svojim novim načinom, za spodobno elektroniko veliko prekratkimi instrumentali, zgolj potrdil predsodek, da po večini vokali služijo zgolj le za polnjenje praznin in za hujskanje na popevke navajenih množič, in prava katastrofa je bila, da se bo Daft Punk z njim prej navezal na eksploatacijski “electro” zvok lepljivih osedemdestih let, kot pa da bo bo presenetil s prvenca vrednim izumiteljstvom.

V letu 2005 se na policah pojavi še njun zadnji studijski album Human After All, ki pa prav tako ostane nekje na nivoju Discoveryja, z zgolj ponavljajočimi vmeščenci, neinovativnim pristopom in še bolj brit pop načinom, ki je navduševal množice a pri kritikih naletel na hladen in mlahav odziv. V vseh letih sta Guy in Thomas ustvarila še veliko drugih izdelkov, ki so našli svoje mesto na ploščah Alive 1997 (live), Daft Club (remix album), Human After All: Remixes (remix album), Musique Vol. 1 1993–2005 (kompilacija) in Alive 2007 (live).

Navkljub vsem spremembam, skozi katere se je Daft Punk sprehodil skozi zgodovino pa so njuni nastopi ostali nenadomestljivi in v srca nas vseh so se zasidrali z novostmi prvega albuma, ki so tudi v naše kraje v tistem času nosili val sprememb, katerem sledimo še danes. Pesmi kot so Teachers, Oh Yeah, Burnin´, Rollin’ & Scratchin itd., pa vedno prinesejo emocije in spomin na neko obdobje.

Stardust – Music Sounds Better With You

YouTube slika preogleda

Daft Punk – Around The World

YouTube slika preogleda

Daft Punk – Da Funk

YouTube slika preogleda

Daft Punk – Robot Rock

YouTube slika preogleda

Daft Punk- Oh Yeah

YouTube slika preogleda

Daft Punk – Burnin´

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Tagi: , , , ,