Arhiv za 'Človek se smeši' kategorijo

Nikoli več…

Objavljeno v Skupno, Človek se smeši dne 6 November, 2007 avtor Človek

Nikoli več ne bom pričel večera z borovničkami, nadaljeval z temnim vinom, se popravljal s konjakom, končal z Jackom, se smejal prijateljici, ki intervjuja naj fanta poletja (čeprav je res v redu fant, ali pa se je bal :mrgreen: ) klical Vili Resnika, ker je predrag, se smejal Elvis imitatorju, ker ima tangice in pretanko obleko, pel s šefico slaščičarne kjer pomagam Na božično noč, jo ˝prekrstil˝ v ˝flešerko˝, se najedal bifteka, ki to ni in na koncu pel Born to Be Wild s kolegico v lokalu na železniški postaji ob spremljavi kitarista, nizozemskega študenta.

Obljubim.

Ker se sedaj ne počutim najbolje.

  • Share/Bookmark

Kaj mi sporoča podzavest?

Objavljeno v Skupno, Človek se smeši dne 5 November, 2007 avtor Človek

Že Freud in Jung sta pisala o podzavesti kot sestavnem delu naše psihe.

Le to je Jung delil na individualno in kolektivno. Kaj vse se zapiše v samo podzavest in kako dejansko deluje je delno raziskano, pa vendar velik del ostaja skrivnost. V njej najdemo vzorce, priučene in zavestno pozabljene vodnike, ki nam krojijo ˝usodo˝. Glede na to, da zavest predstavlja zgolj eno osmino energije, si lahko predstavljamo, da analiziranje same podzavesti niti ni tako enostavno.

In danes je dan, ko se moram raziskati. Namreč pravkar sem končal kosilo (dunajca in pire krompir), ki pa sem ga namesto solil, seveda sladkal. Posodi za ti surovini se močno razlikujeta, po velikosti in obliki. Zaradi tega bom izpustil možnost naključja.

Pa vendar, kaj me je vodilo v to početje? Mogoče prevečkrat jem to kombinacijo in me je podzavest opozorila na neko novo opcijo? Vendar je to slaba usmeritev, ker me ni prepričala. Je posredi samo pomanjkanje sladkorja, ki ga zaužijem zgolj občasno v kakšni kavi ali čaju?

Me skuša duh opozoriti, da je življenje lahko še slajše ali pa zgolj, da v resnici ni tako sladko, kot si predstavljam sam in nekje zadaj tičijo tegobe, ki se pripravljajo na vzpon?

Je stvar sploh v sladkorju? Kaj pa če bi imel še eno surovino, ki bi bila na bežen pogled podobna tem dvema surovinama? Mogoče pa mi ravno kolektivna podzavest sporoča, da je potrebno raziskati še kakšno drugo stvar in opcijo v življenju, ter da ni vse tako slano-sladko?

Kaj pa če vse skupaj nima niti povezave s hrano? Kaj pa če je bilo to sporočilo posredovano zaradi bližajočega decemberskega vzdušja, ki bo ˝sprostilo˝ človeške zapore in bo vonj po cimetu preplavil ulice?

Mogoče vse skupaj ni povezano z menoj, temveč s ceno sladkoraja in soli na trgu?

Ali je možno tudi, da bo Amerika napadla tudi kakšno državo zaradi soli in je bila to neka prerokba?

Veliko vprašanj se poraja ob tem izredno pomembnem dogodku, a eno dejstvo ostaja-

Sladek krompir in sladko meso SUCKS!!! Bigtime!!!

Zdaj pa bom pričel z iskanjem odgovorov na zgornja vprašanja…

  • Share/Bookmark

Zločin pod prisilo ali Svoboda za vse?

Objavljeno v Skupno, Človek se smeši dne 27 September, 2007 avtor Človek

S tem vprašanjem se ukvarjam približno pol leta. Veliko sem razmišljal, spraševal in špekuliral, ampak odgovora še vedno nimam.

Za kaj namreč gre? Pred nekje pol leta ali malo več sem opazil, da se po stanovanju nezavedno sprehajajo mravlje. No ja verjetno se ne sprehajajo, verjetno delajo. Mogoče se celo katera sprehaja, ne vem, toliko se nisem poglabljal.

Sprva me niso motile niti pod razno, saj so imele svojo pot, ki dejansko ni dolga, saj se prične nekje v ˝kabinetu˝ , gre po steni kuhinje in se konča nekje, pojma nimam kje, pošteno povedano. Mravlje so sicer izredno majhne, rdeče, nekateri pravijo, da so faraonke.

Tiste čase sem jih samo ob priliki pozdravil, malce opazoval njihovo početje in pozabil na njih. Ampak kot kaže se ne zavedajo do kam seže njihova svoboda. Ne zavedajo se, da se le ta konča s svobodo drugega, se pravi mene in Strica Muca, katerima zadnje čase rahlo najedata živce. Spravila sta se namreč na najino prehrano. Glede na to, da ima še pes pri jedi mir in da potem lahko logično sklepamo, ga imajo mački še raje, se mi je pričelo pojavljati vprašanj, kaj storiti?

Najprej sem se posvetoval s starši, s katerimi smo v teh prostorih včasih sobivali. Zanimalo me je, ali so oni kdaj imeli ta problem in če so kako so ga rešili. Problem jima je bil znan. Ampak pri rešitvi se je zapletlo. Mati pravijo, da so želeli že takrat ko sem bil še mala pokora uničiti vse kar leze in gre, vendar so naleteli na težavo, ki je stopila na pot. Jaz. Nisem jim pustil tega genocida, čeprav so bile te male živalce večinoma v moji sobi. Na mojo željo so jih pustili in tako je stvar tekla dalje. Vendar pravi, da niso bile nikoli tako ˝pogumne˝, da so se po večini zadrževale pri meni in to je bilo to. Hodile so gor nekje pri oknu v moji sobi, kjer mislim, da je tudi sedaj. Sedaj je to pač moj ˝kabinet˝ (ali bolje rečeno, soba z računalnikom, telovadnim orodjem in kavčem, kjer prebijem večino življenja, ne glede na to, da se po ostalih sobah nabira prah…).

No očitno ta problem ni nov in očitno se tudi moj pogled na te zadeve ni močno spremenil. Pa vendar so male vsiljivke vsak dan bolj pogumne, tako da mora Stric Muc sedaj jesti iz svojih posodic z ˝otoka˝ (posode s hrano sem postavil na krožničke z vodo, ker mravlje ne marajo plavati), sam pa se moram včasih skoraj pretepati za zadnji grižljaj kruha.

Res ne vem kaj naj storim. Mislil sem sklicati neko sejo ali parlament, kjer bi se s temi malimi živalmi dogovorili o kakem koridorju in pripravljen sem jim ponuditi tudi tri dnevne obroke, najmanj dva topla, vendar kot opažam, jim nekako ni do tega, saj namesto, da bi pokazale zanimanje, se ob nagovoru nonšalantno sprehodijo mimo mene…

Svetovali so mi Faracid, ki je najbolj učinkovit (bojde so ga razvijali Nemci, ki se na te zadeve spoznajo), vendar je proces dolgotrajen, saj ga mravlje odnašajo s seboj do mravljišča in cel proces traja tri mesece… To se mi nekako ne dopade, saj bi potem moral gledati uboge reve še tri mesece in vsakič bi se počutil kot vojni zločinec, pa tudi smrt ni najbolj lepa. No ja, edina lepa smrt bi bila, če bi vse mravlje umrle med seksom, vendar niti ne vem ali one sploh seksajo in če seksajo, katero spolno bolezen bi jim namestil, ki bi jih ugonobila isti trenutek?

Kako razložiti mravljam, da nama kratijo najine svoboščine? Kako naj jima dopoveva, da so nama kršene pravice kot manjšini? Ali jim ni dovolj, da so nama vzele bivalni prostor, sedaj bi naju rade še izstradale? Ne vem. Še enkrat grem poizkusiti s pregovori, v nasprotnem primeru bom prisiljen uvesti sankcije in mogoče poiskati dokončno rešitev v obliki biološkega orožja. Upam, da do tega ne bo prišlo in se bomo sporazumeli ter si segli v roko (ali roke, noge) …

  • Share/Bookmark

Iskanje igle v kupu sena….

Objavljeno v Skupno, Človek se smeši dne 3 April, 2007 avtor Človek

je enostavno opravilo, če primerjam z iskanjem le te v stanovanju… Sicer ne vem zakaj jih nimam več ali celega pribora, vendar bo jutri na srajci manjkal gumb… Oče bi rekel, ožent se bo treba. Verjetno bi mu odgovoril da še kaj drugega tudi, a to ne bo našlo igle ta trenutek…

No ja mogoče jo pa naredim, časa imam še dovolj, kakšno piščančjo kost pa tudi najdem…

  • Share/Bookmark