Arhiv za 'Človek razmišlja' kategorijo

Trpljenje, ki ustvari biser…

Objavljeno v Skupno, Človek ljubi, Človek razmišlja dne 2 Marec, 2009 avtor Človek

Očitno pomlad ali pa kaj drugega resnično vpliva na moje dojemanje okolice. Celo v knjigah, ki niso leposlovne narave se mi pred oči prikazujejo tople besede, katere bi najraje pospremil z vonjem sveže odrezanih vrtnic.sss

Tako tudi v knjigi, ki je namenjena preučevanju simbolov in simbolizma poleg vseh drugih informacij naletim direktno na tisto, ki opisuje nekaj, kar bi enostavno lahko prilepil na prejšnjo objavo. Ali pa jo zgolj nadaljeval. Ampak mogoče bi bilo to že vse skupaj preveč, zato ostanem vsaj delno pri učenju.

Zakaj sploh raziskovati simbole? No recimo tako. Dnevno se srečamo z nešteto znaki, znamenji in drugimi slikovno besednimi zaznamovalci okolja. Na cestah nas recimo usmerjajo prometni znaki. Logo je znak proizvajalca. Na uradnih zapisih zapišemo svoj ˝znak˝. Sama umetnost je polna simbolike in simbolizma, pa tudi mitologija je ubesednjen simbol. Simbol je poln afektivnosti in dinamike, ki se ne da vedno do konca zajeti v misli ali besede. Sam simbol pa ima dve obvezni sestavini. Vidno zunanjost in prikrito resničnost. Po vidni zunanjosti slutimo globok notranji pomen.

Anton Trstenjak v svojem razmišljanju o človeku kot simboličnem bitju prične z besedami – Človek je bitje znamenj. Edino človek je simbolično bitje, ker edini simbole dojema in razlaga, njihove posamične dele postavlja skupaj tako, da ga nagovorijo in mu nekaj pomenijo.

No naj ne bom predolg, saj bo tisti, ki ga simboli zanimajo globje že poiskal le te, danes bom iz knjige Einführung in das Symbolvertändnis, avtorja Alfonsa Rosenberga prepisal zgolj en odstavek, ki se mi zdi skoraj prelep za razumevanje…

Biser je pojem za okroglo, mehko, svetleče, popolno. To je ssssposebna, iz morja porojena dragocenost. Njegova mati je školjka, iz katere trdote in tudi varovalne temnine je izstopil kot iskra svetlobe. Toda ta čista podoba je zasenčena s trpljenjem. Biser v bistvu povzroči tujek, ki je prodl v školjko in ga le ta obdaja s plastmi tenko nanešenega apna. V teh apnenih slojih svetloba mavrično spreminja barvo. Biser je potemtakem neskončno mila svetloba, ki je prešla v stalnost. Zato je v ozadju njegove čistosti in lepote vedno trpljenje.

Biser je simbol spreminjanja trpljenja v veselje in lepoto.

Nič ni bolj romantičnega od same narave…

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , ,

Ena misel….

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja dne 28 Februar, 2009 avtor Človek

Danes kratka.

Vsi ljudje smo koristni, težava je v tem, da smo napačno IZKORIŠČENI!

  • Share/Bookmark

Politika je morilka življenja…

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja dne 25 Februar, 2009 avtor Človek

Sinoči sem zaradi Filomeninega statusa po dolgem času kliknil na en izredno dober blog, ki ga verjetno vsi poznate – Pengowsky. Tema Have We Learned Nothing? je izreden zapis, kateri je pri meni povzročil najprej veliko mero žalosti, zato sem napisal komentar, ki je bil več ali manj posledica ogleda videa v linku. Videl sem ga namreč prvič, pa čeprav je star eno leto.

In zato sem zapisal:

Well, I knew I should not follow the redirection to your page, since I am always struggling not to know what is happening around me. I like my bubble. I like my fantasy world, that keeps me creative and distant from this kind of surreal world, that is more imaginative than mine. And the video proves it. So does the illness and premature death of a good, great man, who really believed, that something could be done. Well it can´t. And that is the fact. We, the people are still just animals who deal with politics… Those words were said more than two thousands years ago and I think they still apply to this day… Sad…

Ko sem ponovno prebral kaj sem sploh pripomnil, se mi je volja vrnila. Pomislil sem zakaj se izogibam politiki in spomnil sem se, da imam prav. Nihče od ljudi, ki navdihujejo mene, ki se mi zdijo possmembni se nikoli ni vpletal v to igro, saj so vedeli, da je življenje veliko več, kot zgolj tu in zdaj. Pa čeprav marsikdo trdi drugače in je prepričan, da to vpliva tudi nanj. A le ti se motijo. Človek je svoboden, če si svobodo vzame. Tudi če ti omenjeni posamezniki omejijo vse, si svoboden, če to želiš. In le oseba osvobojena vsega balasta, na katerega ne more direktno vplivati, osvobodi um, da le ta išče možnosti in rešitve, ki presegajo vsakdanjo bedo. Samo svoboden um je  lahko ustvarjalen in samo v ustvarjanju je prava svoboda. Ker človek je kreativno bitje, če je pristen. Ker se samo tisti, ki se želi in se izraža, vsak dan ponovno rodi.

Zato imejte svojo politiko. Imejte svoj šov. A če boste želeli kaj spremeniti, potem boste mogli spremeniti človeka in ne okolice. To kar živimo danes je posledica tistega, česar smo se naučili včeraj in tisto kar bomo živeli jutri, bo posledica tistega, kar bomo posejali danes. In dokler bomo sejali enako seme kot smo ga v preteklosti, do takrat bomo živeli v preteklosti in ne prihodnosti.

Moral sem ˝izliti žolč˝, da sem se osvobodil  te nepotrebne krame, ki se je sinoči naložila. Sedaj pa užijem sonce in  raje opazujem predmete okoli sebe in razmišljam, kako bi lahko bili še boljši in kaj ljudje še potrebujemo. Ali pa se grem poistovetiti s pticami in se zaljubiti. Grem živeti in ne samo razmišljati o tem, kako dobro bi bilo živeti…

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , ,

Srbi me pesek v očeh…

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja, Človek v okolju dne 26 Januar, 2009 avtor Človek

Kadilci smo marginalizirani, kaznovani, ožigosani in še marsikaj drugega, oblastniki pravijo, da vse za naše dobro.

Nastalo je cel kup pravilnikov, oglaševanje je prepovedano, trošarnine se pod pretvezo škodljivosti višajo, na cigaretah so ZELO sporni zapisi… Ampak raja je tiho, saj gre za ˝naše dobro˝… In to temo smo že večkrat PREŽVEČILI.

No in če smo ravno pri žvečenju, sugestiji in učenju, naj vam pokažem, kaj sem danes videl v prodajalni. Ker sem bil bizarno presenečen, sem jih ovekovečil, mogoče nisem edini…

df

sca

avsdad

dvs

Da, to so žvecilci oz. teaserji za Vaše male otroke…

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , ,

Pomen naslova v razmerju povečanja obiskanosti

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja dne 14 Januar, 2009 avtor Človek

Glede na to, da se je končal december in z njim konec evforije, je tu zopet stari dobri čas za delo.

Vsakič, kadar se česa lotim, vedno najprej razčlenim vse podrobnosti in nato ponovno preverim svoje ˝biblije˝, kaj in kako svetujejo pri določenih točkah, ki so sestavni del vsake igre.

Zato sem se danes ustavil pri ˝naslavljanju˝, eni najbolj pomembnih točk vsakega oglasa, poleg slik, seveda.

Pravilno naslavljanje časopisnih člankov, oglasov in konec koncev tudi blogov, je po besedah Clauda C. Hopkinsa – največja novinarska umetnost.

Nihče ne prebere celotnega časopisa. Nekatere zanima politika, nekatere šport, druge rumeni tisk, pač vsak išče svoje. Večina ljudi celo izpusti 3/4 napisanega, pravilno naslavljanje pa je direktno ciljanje bralcev ali kupcev. S samim naslovom direktno ciljamo na želeno populacijo, ravno tako, kot če želimo v množici poklicati neko osebo in se zaderemo – Hej, Človek!

Osnova, ki jo moramo vedno imeti v mislih je tudi to, da so ljudje danes vedno v naglici in v večini preberejo zgolj dvajset odstotkov tudi tistega, kar plačujejo. Posameznik ne bere oglasov zaradi zabave, temveč zaradi iskanja koristnih informacij. Tako kot moški ne bo prebiral dvostranskega oglasa z ženskimi kroji oblek, ravno tako ženske ne bodo prebirale podatkov o delovanju motorja z notranjim izgorevanjem. Seveda obstajajo izjeme, a to pustimo ob strani.

Bralci se ne dolgočasijo ob branju, razen če to od njih ni posebej zahtevano. Sogovornik v klepetu v živo bo seveda poslušal vašo dogodivščino, saj gre za drugačno zvrst komuniciranja, v pisani besedi pa se seveda sam odloča za svojega sogovornika.

Izhajajoč iz tega položaja si najboljši pisci vzamejo tudi nekaj ur časa zgolj za naslavljanje člankov, ne glede na to, koliko časa jim je vzelo samo pisanje. Glede na konkurenčnost samih misli in dogodkov v današnjem svetu, se vsebine podvajajo ali še več, vse kar je razlike je zgolj neka avtorjeva osebna nota, ki pa za splošno mnenje nima kakšne velike preference. Zato je naslov tisto, kar prepriča posameznika, da poseže po enem in ne drugem avtorju.

Se pravi stvar je na nek način izredno enostavna, če govorimo o rumenem tisku, kjer pa je seveda potrebno upoštevati neko drugo dejstvo. Rumeno obarvani mediji imajo največji doseg, vendar imajo hkrati vprašljivo publiko, predvsem kar se oglaševanja tiče. To so mediji, z nizko  kredibilnostjo, zato tudi oglas znotraj tega medija ne dobiva na teži in verodostojnosti, temveč ravno obratno. Zato je tam smiselno oglaševati zgolj ˝potrošno robo˝ in artikle za katere se odločamo impulzivno in so načeloma poceni.

Resnen medij, pa stoji za objavami ki jih objavlja, zato ima veliko težo in vpliv na bralca, prav tako pa tudi za oglaševalce. Le ta je namenjen resnim podjetjem, ki delajo dolgoročno in cenijo svoj produkt.

In vse to seveda lahko prenesemo na obliko našega komuniciranja, kjer prav tako s samimi naslovi znotraj zmede objavljenega lahko kontaktiramo točno tiste, na katere naslavljamo pisano.

Povzeto po:

Scientific Advertising by Claude C. Hopkins

The Psychology of Advertising: A Simple Exposition of the Principles of Psychology in Their Relation to Succesfull Advertising by Walter Dill Scott

  • Share/Bookmark

Narcisove preobrazbe

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja dne 6 Januar, 2009 avtor Človek

Trenutno se nahajam v dokaj turbulentnem času, če se naslonim na prejšnji zapis. Selitev pač nisem vajen. Kaj šele, da bi bil vajen ˝hitrih˝ premikov… Življenje v ˝cimerski skupnosti˝ mi je tudi bolj tujka kot ne, saj moji študijski dnevi v Rožni niso bili ravno dolgi.

Pred selitvijo sem pač živel osem let sam, v prevelikem stanovanju, kjer je bilo vedno toplo in kjer si hodil gol, kadar se ti je zahotelo. Še Strica muca sem lahko imel. Priznam, včasih me kar zamika, da bi šel lepo nazaj, kjer imajo stvari svoje mesto in kjer se človek počuti varnega in domače. Ampak tega enostavno ne morem narediti. Prišel sem z idejo in za njo moram stati. Tako pač je. Ovire se pač pojavljajo in pričakujem jih še več. Vedno bolj zahtevni bodo preizkusi. Ampak ali je to je dobro? Ali to ima kak smisel.? Na vse ali nič? Z glavo skozi zid? Ali zgolj zaslepljenost v – sreča je na strani hrabrih?

Bolj kot vse skupaj me moti pomanjkanje prave jasne misli, kako ideje postavljati v realnost. Ko človek uporablja v poslih in življenju že utečene poti, in se drži uporabe že začrtanih brazd človeškega uma, je vse skupaj samo še stvar pravil. A kaj ko želiš pravilaMetamorphosis of Narcissus kršiti? Ko želiš nekaj, kar je mogoče celo preveč za tvoje okolje? Kaj storiš? Odnehaš? Odideš v drugo okolje, kjer je ta stvar bolj mogoča? Ali pa preprosto vztrajaš in iščeš pot? Katera ˝poguba˝ je težja?

Je bolečina, katero nosiš celo življenje s seboj in je nastala zaradi tega, ker nisi poslušal srca, večja od bolečine, ki jo prinese ponižanje in osamitev v realnosti? Kdo bi vedel.

Včasih gledam ljudi in se mi zdi, kot da je njihov žalosten pogled resnična posledica tistega, ko si rečeš, zakaj nisem naredil tisto kar sem čutil?

Bojim se, da če bi to, kar žene zatajil, da bi zatajil življenje samo. In to zgolj zaradi strahu pred tem, da mi ne bi uspelo? Ali pa enostavno zaradi tega,  ker bi se premalo cenil? Kako bi potem lahko še komu rekel – vse se da če se hoče? Bi imel pravico še kdaj komu vlivati upanje, če sem ga sam izgubil vase? Kdo potem postanem?

˝When that head slits when that head splits when that head bursts, it will be the flower, the new Narcissus, Gala – my narcissus”

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , , ,

Danes je 301.220.08 – novoletna želja…

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja, Človek v okolju dne 30 December, 2008 avtor Človek

Ura je 04:28. Še en dan je preživet, še eno jutro je pred menoj. Vsa vprašanja so še vedno prisotna, odgovori so daleč.

Trenutno se lahko napotim zgolj v ˝smiselno spanje˝ ali bolje rečeno -  ˝normalno˝ doživljanje jutrišnjega dne, ampak, ali bo to dovolj?

Vsak dan mine v spraševanju, ali je to – to? Je to tisto, kar naj bi življenje bilo? Je to tisto kar si želim?

Ne vem, v tem stanju lahko rečem samo to, kar sem rekel prijateljici:

Naš cilj ne sme biti cilj, naš cilj mora biti naša pot… Verjeti v to ni lahko, ampak… tu manjka cel kup, saj sem dojel šele takrat, da … rakija dela svoje… hehehe

Človek pri človeku, podobne misli, čuti podobno, a ne razume enako…

Opomba samemu sebi – spoštuj tiste, ki se svobode boje, in daj tistim, ki darila žele… Tvoj smisel ni v uresničevanjui drugih, tvoj smisel je v iskanju sebe…

Vse skupaj nekako pripelje do časovnega razmaka v neki majhni namišljeni sobani, kjer čas kaže – 06.22. Khm…

Zaključek večera?  Igra ni zapletena… ampak, kdo jo sploh še hoče igrati?

Danes bo novo jutro in zopet se podredim. Se podredim okolju, sprejmem uveljavljene norme in živim tiho, da kdo me ne opazi..

Bojim se biti to kar sem, ker bojim se biti sam… In ne zato, ker bi se bal Boga, temveč zato, ker vem kako verjeti v sebe…

Kaj me definira takšnega kot sem? No tudi besedilo pesmi, tistega, našega, ˝nepotrebnega˝ housa, ki vseeno pravi:

YouTube slika preogleda

Ultra Nate – Free

Where did we go wrong?

Where did we lose our faith? My brother is in need,

but can he depend on me? Do you think if one of you tried,

maybe you could find - a better friend than any other

If you gave more than you took - life could be so good

Come on and try – Nows the time —– Chorus

Cause youre free… To do what you want to do.. Youve got to live your life Do what you want to do

Chant Do what you want…. Do what you want to do…

Are we all strangers

Does anyone really care

Deep down were all the same

Trying to hide our pain

You think you can never trust another

cause theyre all out to get ya

We have to live in this world together

If we open up our hearts

Love can finally start

Come on and try

Nows the time

Chorus

Chorus

Cause youre free… To do what you want to do.. Youve got to live your life Do what you want to do

Chant Do what you want…. Do what you want to do…

Bridge when youre down and youre

Feeling bad

Everybody has left you sad

Feels like no one will pull you through

Its your life whatcha gonna do

Make that change lets start today

Get outta bed get on your way

Dont be scared your dreams right there

You want it reach for it

Chorus

Cause youre free… To do what you want to do.. Youve got to live your life Do what you want to do

Chant Do what you want…. Do what you want to do…

V nekakšnem kratkem okvirju, hvala vsem ljudem, ki se nahajate okoli mene, hvala, ker me dopolnjujete in mi pomagate na moji poti ter ustvarjate to, kar postajam… Upam, da sem sam v korist tudi vam.

srčno in močno leto 2009 nam želim vsem,

denis

  • Share/Bookmark

Polnoč prinesla bo nov dan…

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja dne 24 December, 2008 avtor Človek

Božični večer je. Utrujenost počasi pojema, pa vendar je še vedno prisotna. Narava letos ni stopila v primerno razpoloženje, prav tako tudi on ne.

Še vedno razmišlja o tem, naj gre ali ne gre med ljudi. Vse skupaj doživlja bolj kot ne neresnično, v določenih trenutkih se mu stvari naravnost gabijo. Kot bi živel v popolnoma drugi dimenziji, ne svoji, temveč nekje, kamor je postavljen, ker je tako padlo. Pravzaprav nenamerno.

Dogodki preteklih dni so vzeli svoj davek. Jeza, zaradi pozabljenega je prerasla v apatijo. Moč je zgolj utvara. Pozabil je na edine smiselne praznike, na praznike posameznikov, ki so vredni obstoja.

Vse mu postane jasno, ko se zazre vase. Je lahko bolj prazen? Kaj ga je naredilo takšnega? Pa saj mu  nihče nikoli ni želel hudega…

Mogoče je sedaj pravi čas, da razmisli o preteklem letu in si naredi obveze za drugo. Ampak ali ima to kak smisel? Pa saj se niti ne spomni, kaj je bilo vse lani in konec koncev je to naredil že vsa leta prej, pa niti ne ve, kaj je želel. Tudi danes ni drugače. Zakaj bi si postavljal cilje, ko so cilji zgolj iluzija, s katero se bo moral sprijazniti ne glede na to, kaj si bo želel.

V glavi mu še vedno odzvanjajo njene besede, ki mu jih je dala ob slovesu. To je zadnje, kar ga je močno zaznamovalo, česar se resnično spominja. Pa vendar je čustva včasih imel. In prepričan je, da jih ima tudi sedaj, vendar drugačna. V iskanju si vedno osamljen.

Ni postavil dreveščka. Letos ni nasedel. Celo poklonil ga je naprej, naj se drugje vesele. Naj se veseli tisti, ki jim je to dano. On mora iskati. V vsakem novem dnevu se mora boriti z resnico drugih in vsak nov dan mu prinese misel, da lačnim solza v očeh ne pomaga. On je zgolj posameznik in njemu je dano iskati, a krvavi boj množic ne sedi v toplini tujega doma. Resnic je več.

Ni izbire. V sklopu spirale je vsaka stvar na svojem mestu, mogoče zgolj kot opozorilo, mogoče bolj kot ne krik. Razdvojenost med svetovoma duši, razdvojenost znotraj sebe distancira. Distancira sebe od drugih, distancira sebe od sebe.

Danes je dan, ko tudi tisti, ki ne verujejo, verujejo. Danes bodo sveti hrami polni in tudi sam bo šel. Pa čeprav to ni njegova vera. Vendar tam bodo tudi tisti, ki le to imajo. Storil bo to kot upor rdečim pokvekam z belo brado, ki na enak način žele zasenčiti nekaj, kar zasenčila že prejšnja brada. Počastil bo idejo o popolni ženi, materi, zaščitnici magije in narave. Njej, ki je skrbela za sužnje in njej, ki je poslušala premožne. Njej, ki je imela tisto, kar svetu danes manjka.

You see me here, Lucius, in answer to your prayer. I am nature, the universal Mother, mistress of all the elements, primordial child of time, sovereign of all things spiritual, queen of the dead, queen also of the immortals, the single manifestation of all gods and goddesses that are, my nod governs the shining heights of Heavens, the wholesome sea breezes. Though I am worshipped in many aspects, known by countless names … some know me as Juno, some as Bellona … the Egyptians who excel in ancient learning and worship call me by my true name…Queen Isis.

Mirne in nežne praznike želim vsem

Človek

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , ,

Machine slaves are still sleeping…

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja dne 16 November, 2008 avtor Človek

V mnogih znanstveno fantastičnih filmih v prihodnosti napovedujejo prevlado mašin, robotov in drugih različnih elektronskih naprav.d

Nekateri to dojemajo preroško, drugi se nasmihajo, tretji celo obsojajo. In danes, ko sem se vozil proti domu, sem razmišljal, da je čakanje odveč, saj smo dejansko že tam.

Človek je izumil mašine, da delajo zanj, a dogaja se ravno obratno. Ljudje delajo za mašine. Med drugim tudi za to mašino, kjer se izpisujejo te črke…

Weird isn´t it?

  • Share/Bookmark

Zeitgeist, znanilci nove dobe?

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja, Človek v okolju dne 13 November, 2008 avtor Človek

Bolečine v vratu in zgornjem delu ramenskega obroča zahtevajo počitek in sprostitev. Zato sem si v teh dneh vzel čas za pregled filmov, ki sem si jih pripravil za podobne priložnosti, ki po navadi pridejo s kakšnimi prehladi, vendar tudi sedanja situacija zahteva enako.

Tako sem si sinoči vzel čas in pogledal Zeitgeist Addendum, dodatek prvemu delu opozarjanja na krivičnost monetarnega sistema. Seveda si mnenja nisem želel takoj ustvariti, kot vedno, sem stvar najprej prespal.

Venus Project mi ni neznanka. Za Jacqua Fresca, ki v dokumentarcu podaja rešitve na sedanje težave sem slišal že veliko prej, tudi ˝njegov˝ dokumentarec Future By Design, ni šel mimo mene.

Vedno, ko smo imeli filozofske razprave za šankom, so se moje misli končale na enak način. Sedanja situacija na svetu ni dobra, a nikoli nisem bil pristaš  rušenju brez nove ideje.

Jacque in ostali ustvarjalci dokumentarca zatrjujejo, da je mogoče ustvariti svet izobilja. Vsega okoli nas je na pretek. Skupaj z znanjem, ki ga človeštvo ima in z vsemi tehnološkimi sredstvi, ki so na voljo, bi lahko ustvarili nov svet, če bi se tja usmerili.

A tukaj se pojavljajo vprašanja. To, da je energije v izobilju človeštvo ve že več kot stoletje. Od Tesle naprej. In vendar tisti, ki so to lahko skrivali ali preprečevali uporabo njegovih izumov so še danes tu. Kaj jih bo sprečilo, da tudi sedaj ne pokažejo svoje iznajdljivosti in moči in ne zatrejo tudi tega gibanja? Fresco tu ponuja teorijo ˝kritične˝ mase. Ampak kaj je v današnjem času kritična masa? Koliko ljudi nikoli ne bo izvedelo za to idejo? Koliko ljudi bo idejo sploh razumelo in koliko ljudi je dejansko zmožno ˝spremeniti˝ smisel njihovega obstoja?

Zmotijo me besede o ˝svobodi˝. O ukinitvi vseh inštanc reda, o sobivanju in smislu kreacije. Konec ideologij in prevlada tehnokracije, kateri sem bolj kot ne naklonjen že ves čas svojega bivanja. Ampak tudi tehnokracija je sistem, vendar ga tu ne pojmujejo kot takega. Ampak to ne gre zameriti, ideja sama mogoče niti ni dokončna.

Tisto, kar me najbolj bega pri vsem skupaj, je vprašanje, ki je po mojem razmišljanju krivo za ˝nesmisel˝ vseh dosedanjih sistemov. To vprašanje je enostavno – Kaj pa Človek? Imam občutek, da tudi tokrat manjka ta majhna a najbolj pomembna neznanka v celotni zgodbi.

Skeptik kot sem, imam občutek, da Jacque izvira ˝preveč˝ iz sebe. Tako kot ljudje to radi počnemo. Našel je težavo in našel je rešitev. A uganka je po mojem preveč zapletena za enostavno rešitev. Kako spremeniti človeka? Predvsem tistega, ki v svojem početju ne vidi nič slabega, oz. vidi ravno obratno. Kako ˝odvzeti˝ posamezniku njegovo vero, ko pa jih vsak dan zraste nekaj novih? Kako zaupati človeku, ki ga vodijo goni in čigar um je naravnan na ˝frkvenco˝ današnjega sveta? Kako spremeniti nekaj, o čemer vemo še vedno premalo?

Ja, sužnji smo. Tudi sam sem o tem že razmišljal in pisal, pa vendar, smo lahko kaj drugega? Ljudje smo ovce, kot pravijo ustvarjalci dokumentarca, ampak ali je to dejansko umetno ustvarjeno?

Na veliko vprašanj nisem dobil odgovorov. Mogoče jih imajo a jih niso poudarjali, mogoče jih še nimajo in jih bo človeštvo še našlo. A ne glede na vse, ideja drži. A ideja nosi v samem srcu tudi IDEOLOGIJO.

Kakorkoli že, projektu sem se pridružil in sem ter tja razmišljam, kako bi tudi sam lahko pripomogel k nečemu, kar mi je bližje od sedanjega. Vsaka stvar ima svoj prostor in čas in čas je za spremembe in REVOLUCIJA je očitno tu.

http://video.google.com/videoplay?docid=7065205277695921912

P.S.: Zaradi vseh dnevnih nepomembnih opravil vse prevečkrat pozabljam, da človeštvo dejansko stoji pred najbolj zanimivim obdobjem svojega obstoja. Veselimo se.

  • Share/Bookmark