Izbral sem, sedaj me mora izbrati tudi ona

Horace Walpole je nekoč dejal:  ˝Življenje je tragedija, za tiste , ki čutijo in komedija za tiste, ki mislijo.˝

Vsak človek je sestavek nekega znanja, ki ga je prejel preko vzgoje in kasneje skozi lastno spoznavanje in dojemanje sveta. Moje prvo srečanje z ljubeznijo ali s sobivanjem, se tako prične z mojo družino.

Rojen sem bil posameznikoma, ki sta me kar dolgo časa nekako preslepila s svojim ravnanjem, saj v naši družini nikoli ni bilo krega, nasilja ali močnejših debat, vedno se je vedelo, kako stvari stoje. Če sem se moral komu smiliti sem se lahko naslonil na mati, če sem kaj ušpičil, je ukrepal oče. Odraščanje v takšni skupnosti je v meni pustilo neko iluzijo o resnični ljubezni, kjer je vedno vse tako kot mora biti.

Tako sem kot mlad fant na svojem zidu zbiral črtice, ki so bile posledica zaljubljanja zdaj v to, drugič v drugo dekle. Imel sem poln mošnjiček in prazno glavo. Vendar sem kmalu dojel, da nekaj ni v najboljšem redu, da v celotni sliki ˝za vedno˝ nekaj ne deluje. Naslednja stopnja vzgoje se po navadi nanaša na okolje, ki pa je bilo pri meni več ali manj okrnjeno, oz. več ali manj povezano s strogimi športnimi udejstvovanji in knjigami. Le ženske okoli mene so mi nekako vedno delale nekakšne preglavice. Še od tistega  dne v prvem razredu osnovne šole naprej, ko sem dobil prvi ukor, zaradi nespoštovanja, takrat še tovarišice učiteljice, ker sem jo prijel za prelepo zadnjico. Doma so z ene strani sledile čestitke in odobravanje izbire, z druge pa seveda klofuta in klevete. Mešana nagrada za mešane občutke, bi temu rekel.

Kot sem že načel, okolje samo je dodajalo nek pečat, vendar največji je prišel skozi samoizobraževanje zaradi nenehnega iskanja resnice v zapisani besedi. In seveda glasbi. Tako sem nekje v, recimo temu, študijskih letih spoznaval gospoda Junga in slovenskega veljaka Trstenjaka, ki sta mi prva odprla oči o sami zaljubljenosti in dogajanju okoli tega fenomena. Dejala sta, da le tisti, ki je naiven, tisti, ki ni izkusil veliko življenja se zaljublja na veliko, predvsem pa na prvi pogled. Ljubezen na prvi pogled po njunem velja za duševno motnjo in nezmožnost ocenjevanja realnosti okolja, v katerem se posameznik nahaja. Postajalo mi je jasno, da nekaj na tem mora biti, saj sem se res zaljubljal kot po tekočem traku in hitro je popuščalo. Bila je to droga, od katere sem bil svoj čas odvisen. Vsak ima svojo, pač. Ko sem se sprijaznil s to resnico in očitno moja glava ni bila več tako prazna, kar o mošnjičku ne bi trdil, se je vse skupaj postavilo na drugi tir.

Prihajale so prve resnejše veze in z njimi prva poglabljanja v posameznika, s katerim pričneš deliti svoj čas, svoje sanje, misli in ustvarjaš skupne, včasih kratkoročne, drugič dolgoročne cilje. Namesto zaljubljenosti sem pričel spoznavati kaj naj bi bila to ljubezen. Vendar že po prvem takšnem poizkusu mi je zopet postalo jasno, da tudi tukaj nekaj ni v redu in da obstaja še nekaj, kar se moram naučiti. A vseeno sem poizkusil ponovno. Tudi tokrat nisem našel tistega, kar sta imela starša. One dva nista imela težav. Pri nas je bilo vse gladko in jasno, sem si mislil. Zato je sledilo soočenje, ki me je prvič postavilo na realna tla.

To je bil že čas, ko pridni fantje in dekleta dokončajo fakultete, medtem ko sem se sam raje odločil, da bom opravil šolo življenja, saj je bilo bolj zanimivo in tudi več sem zaslužil.

Šok, ki sem ga doživel ob spoznanju, da idealna veza, ki je nastala samo v mojih očeh, ni bila tako idealna, temveč je temeljila na kompromisih in občasnim, a tudi močnim sporekanjem, v odsotnosti mene in sestre. Njuna naloga ni bila lahka, vendar je bila osnovana na pristnem dojemanju in sprejemanju drugega kot posameznika. V tistih letih mi to še ni bilo popolnoma jasno, zato se je tudi naslednji poizkus prav tako izjalovil. A kmalu, sem to čarobno formulo vedno bolj dojemal, predvsem, ko sem se začel zavedati lastnih pomanjkljivosti in lastne nepopolnosti.

V tem času sem se nisem oslonil na novega partnerja, temveč sem izbral žival, ki je bila že tam. Žival, ki me je naučila spoznavati sebe. To je bil moj maček Stric Muc. V sobivanju z njim sem dojel, kaj dejansko si želim od partnerja in kaj moram nekako iskati. Mačke so popolni individualisti. Njihovo življenje se ne odvija v odvisnosti od nas, razen v prehranjevanju, pa tudi to dejansko ne, saj so sposobne biti prelepe in takšne kot so, tudi na ulici. A vendar kljub svoji samostojnosti znajo dojemati toplino in bližino, znajo uživati v drobnih a bistvenih stvareh. Takrat mi je prvič postalo jasno, da se bo moje iskanje končalo, ko bom našel osebo, ki bo živela svoje življenje in bo dovolila meni živeti svojega. Združilo naju bo sprejemanje in spoštovanje kot osebe in partnerja, ki bova tam eden za drugega takrat, ko se bova potrebovala. Takrat sem se zavedel, da moja sopotnica ne sme biti oseba, ki mi bo sledila, a dobro sem vedel, da tudi jaz ne bom sledil njej, saj imam svoje cilje in svoje želje. Vendar pa bova morala imeti kar nekaj skupnih poti, katere naju bodo združevale tudi na nivojih, kjer se bova dopolnjevala. In skupaj bova ustvarila več. Tako na čustvenem, kot materialnem nivoju. Venomer se bova dopolnjevala in rasla.

Vendar se je kmalu pojavilo vprašanje, kako najdeš takšno osebo, če se ne zaljubiš? Naslednje vprašanje pa je bilo, ali ni takšno življenje prazno, če ni zaljubljenosti? In kmalu sem dobil oba odgovora. Ko enkrat veš, kaj si želiš, potem samo izbereš. Izbereš si tisto, za katero si v danem trenutku prepričan, da je prava in na tem pričneš graditi. Seveda, če te izbere tudi ona. Vendar ta izbira nikoli ne sme temeljiti na strahu pred biti sam. Tako brez nesmiselnih kemičnih procesov in brez slabih navlak pričneš opazovati osebo, njene različne lastnosti, dobre in slabe, prednosti in napake. In ko to svojo izbiro preizkusiš na čim več nivojih, tudi spolnem, in če njene napake uvidiš kot pomanjkljivosti, ki niso usodne in z njimi lahko živiš, takrat se osebi odpreš in se ji popolnoma predaš. Takrat dovoliš energiji da steče, takrat dovoliš kemiji, da zadene. Takrat se zaljubiš. Ker ljubiš.

Stvar je dobivala na smislu, potrjevala so jo različna branja in kmalu se mi je ponudila priložnost, ki se je končala nedolgo nazaj. Našel sem osebo, ki je ustrezala nekim kriterijem, izbral sem jo, izbrala me je in pričelo se je spoznavanje. Le to je trajalo kar dolgo časa in počasi sem se pričel odpirati in sproščati počasi sem se pripravljal, da se bo zgodilo vse, kar je potrebno. A vendar nikoli ni prišlo do tega. Zato, namesto, da bi stvar rasla je več ali manj stala na neki mrtvi točki. Sprejemanje, ki sem ga prakticiral nikakor ni prišlo z druge strani. Vedno bolj sem se zavedal, da je temu tako in umikanje je postajalo neizbežno. Nisem vedel čemu, a očitno je bilo nekako prav, saj se je vsa stvar izjalovila in pričelo se je razhajanje. Po končani vezi  sem izgubil veliko energije za misli, kaj za vraga je manjkalo v formuli, ki je izpopolnjena do konca in šele pred dnevi sem spoznal, da sem storil še zadnjo napako pri ustvarjanju lastne pravljice. V vsem dogajanju nisem niti pomislil, da ta oseba vidi vse skupaj na popolnoma drugačen način. Takrat sem dojel, da ne glede na to, da izberem in da sem izbran, je pomembno predvsem tudi to, da oseba na drugi strani razume, da nekateri ljudje naravnost obožujemo individualnost posameznika in želimo to tudi nazaj in da nikoli ne zahtevamo, da nam nekdo sledi, saj tudi mi ne bomo sledili.

Sedaj ko pišem ta uvid, razmišljam, ali sem še kaj pozabil in nekako skrivno upam, da je bil to še zadnji nauk v zgodbi iskanja ˝tiste prave˝. Sedaj preostane samo še spoznavanje naprej in razumevanje, da smo si različni in da imamo vsak svojo pot, pa čeprav se nam včasih prekrižajo.

Ali je imel Horace potem prav? Da in ne. Tudi ljudje, ki razmišljajo, tudi ljubijo, samo to počno na drugačen način. Zato doživljajo svet najprej kot tragedijo, kasneje pa kot komedijo. Nikoli ni samo eno, vedno sta jing in jang.

  • Share/Bookmark

44 odgovorov na “Izbral sem, sedaj me mora izbrati tudi ona”

  1. 1 mitja
    08:51 - 4.02.2010

    lepo napisano Denis. imam zelo podobne izkusnje.

    lp, M.

  2. 2 jsmarnica
    08:59 - 4.02.2010

    Kako prav imaš….. ..paaaa srečno….pri iskanju sebi pravega delčka jinga oz. janga…. :) ..

  3. 3 PuCkY
    09:00 - 4.02.2010

    Huh. Me je kar malo prešinilo. Malo je tako dobrih člankov/blogov.

  4. 4 anna
    09:03 - 4.02.2010

    “Ljubezen na prvi pogled po njunem velja za duševno motnjo in nezmožnost ocenjevanja realnosti okolja, v katerem se posameznik nahaja.” – to je tako huda, nevarna in prevzetna trditev, da se višje sile, ki so nas naredile, držijo za trebuh od bolečin :D Meni je povsem jasno in sprejela sem to, da je zaljubljanje del nas in obstajajo druge bolj prijazne in resnične, logične definicije za ta pojav. In sploh ne bi tega poimenovala LJUBEZEN (na 1 pogled), če smo natančni pri terminologiji in naravi pojava. Res pa je, da je neprestano zaljubljanje v nove osebe, takšno kot izbruh, odraz nekega vozla…sem izkusila, ne sicer na, npr. lestvici od 1-10, 10, bilo pa je med 8 in 9, heh. Vem kje je bil vzrok za ta nihanja…

    Ta individualizem pa je takšen: zna bit zoprn in drugi osebi, ki ni tako močno usmerjena v individualizem, moteč in gl. problem. Vseeno se mi, po mojih izkušnjah sodeč, zdi, da je kolikor se širi individ., še vedno posebnost družbe, in pri teh se pojavljajo meje v razumevanju dajanja, izmenjavanja, odgovornosti in predstave, kaj je recipročno v ljubezni. Zdi se mi, da je individualist vedno na prvem mestu in najprej skrbi zase, tako je “zmontiran” :) da bo brez večjih zapletov pustil za sabo vezo, čeprav je polno razlogov, da bi se jo lahko potrudi povrnit nazaj na tirnice. Obstaja bojazen individualista, da se bo preveč žrtvoval in si ne bo zvest v tej svoji poti. No, sicer mi je jasno in všečno, da bi naj mel vsak SVOJO POT in ne bil odvisen od drugega in uresničeval svoje cilje, ampak življenje v tem primeru ni tako simpl. Sta po mojem dva konetxta, kako si partnerja sledita. In kaj zate pomeni, da ti nekdo sledi? Najbrž to, da se ljubljena oseba ne poslovi za voljo svoje (“slepe”) zaljubljenosti, od svojih ciljev, interesov ipd., ampak to je najbrž že extrem.

    Individualist nujno rabi ob sebi individualista. Sploh, če zavestno goji idejo o sebi, kot individualistu in mu je všeč in misli, da je edina prava pot…da posluša le in samo sebe.

    Ja, naj bi bili dve osebi, dve celoti, ki se združita, in ne dve polovici…ampak v temeljih ljubezenske zveze morata gledati v isto smer.

    Zapleteno …marsikje je še kak “ampak” ali “in”, marsikaj je paradoksalno in ima dve plati…veliko je tega. Kar sem napisala ne jemljem determinirano, le poskus izražanja dela misli od ogromne, komplexne celote na to temo.

  5. 5 David
    09:04 - 4.02.2010

    Hm, nisi naredil zadnje napake, še veliko jih boš. In ta tvoja individualnost (če jo je preveč, beri: če si preveč škrt) zna biti pri ženskah zelo moteča.

  6. 6 David
    09:13 - 4.02.2010

    …sicer pa, kako veš, da si individualist? Individualist do česa? V pravi zvezi par VEDNO stopi na skupno pot! Pot skupnega življenja. Individualizem (egoizem) v tem delu prostovoljno odpade. Ne potrebuješ ga.

  7. 7 Tina
    09:22 - 4.02.2010

    Lepo razmišljaš, vendar ti povem , da preveč načrtov kako boš spoznal pravo osebo ne prinese nič dobrega včasih!!!!!!!! Poznam osebo , ki podobno razmišlja kot ti pa že dolgo dolgo ni spoznala nobenega , ki je pravi zanjo! Živiš samo enkrat , prepusti se življenju ne razmišjaj preveč in bo samo prišlo.

  8. 8 nevenka nevenka
    09:23 - 4.02.2010

    Ljudje, ki so malce samosvoji, imajo velikokrat strah glede kompatibilnosti z drugimi ljudmi in včasih obvisijo v kakšnem razmerju, ker so obupali, da boljše sploh lahko obstaja. Napaka dvakrat. Treba je iskati res dobro razmerje. Misliti, da se ne bo treba prilagajati, je pa napaka št. dva. Skupno je ravno tako pomembno kot osebno. In iskrica ne sme ugasniti, vsaj drobna zaljubljenost mora ostati, da ohranja bližino. Sreča namreč ni razumska kategorija in tisti, ki jo iščejo z razumom, so ves čas brez nje. Imajo pa varnost in mir.

  9. 9 n
    09:26 - 4.02.2010

    res dobr zapis. tak, malo tehnicni pristop, kar mi je se bolj vsec (moski pac:). veliko srece tudi naprej!

  10. 10 nevenka nevenka
    09:29 - 4.02.2010

    Pretehničen. Razumem pa, da se človek hoče zaščititi pred bolečino.

  11. 11 b
    09:35 - 4.02.2010

    bolečina in ugodje sprejemanje enega in drugega jing in jang oboje je sestavni del življenja

    zna pa biti precej zoprno z mislimi kontrolirati srce

  12. 12 n
    09:35 - 4.02.2010

    ja, mogoce ga ta pretehnicnost lahko ovira pri iskanju -tukaj bi se moral res bolj prepustiti in vcasih manj razmisljati z glavo in vec cutiti, s srcem. zenskam, se mi zdi, gre to bolje od rok;) kljub vsemu mi je tak tehnicen zapis se vedno ljub.

  13. 13 nevenka nevenka
    09:44 - 4.02.2010

    Hm, ja. Ljubezen je tudi, ko želiš človeku ustreči. Je prilagajanje, a ne tako, da bi človek sebe izgubil. Ne vem točno, kaj zate pomeni človeku slediti? Jaz v tem ne vidim kaj hudo slabega, razen če se zaradi tega človek mora čemu odpovedovati in se počuti zaradi tega prikrajšanega. Ljudje se v zvezah marsičemu materialnemu odpovedujejo, a čustvenemu se ne bi nikoli smeli. Vsa ta bogastva so na voljo. Živeti je treba znati.

  14. 14 mojstr
    09:56 - 4.02.2010

    saj veš kako pravijo, včasih je že pot ki jo prehodiš v iskanju ljubezni tista, ki da smisel življenju, pa tudi če jo nikoli ne najdeš..

  15. 15 nevenka nevenka
    10:02 - 4.02.2010

    Oh, mojster. Tudi nehaš iskati. Življenje pa mora dalje.

  16. 16 scenaa
    10:28 - 4.02.2010

    Lepo napisano. Pametno, da razmišljaš o tem, kako boš s katero partnerko lahko živel. Nobeno pretiravanje pa ne prinese koristi, ker idealov ni. Važno je, da poleg ljubezni obstaja neka osnovna kompatibilnost, privlačnost in medsebojno spoštovanje. Zaljubljenost mine, ostati pa mora prijateljstvo in odgovornost do družine. Ko pridejo otroci, ne gre samo za zvezo dveh, ampak za neko skupnost, v kateri ima vsak svojo vlogo. Vsaka zveza pa prinese pravice in dolžnosti. Srečno.

  17. 17 mojstr
    10:45 - 4.02.2010

    nevenka, po moje nikoli ne nehaš iskati, mogoče se le ne zavedamo tega..

  18. 18 štulič
    10:47 - 4.02.2010

    Preprosto obožujem individualizem in tvoje zapise!

    Sledeč tako, sem našel eno tako (individualko) in jo še vedno obožujem ravno zato, ker mi to isto dovoljuje. Preko dvajset let, sva skupaj in življenje je polno absurdov, tržnosti in raznih ideologij.

    … in edino to je Jin&Jang :)

  19. 19 Človek Človek
    11:56 - 4.02.2010

    Najprej vsem skupaj hvala za odgovore. Posvetil se bom vsaki misli posabaj, vendar najprej naj opomnim, da gre vseeno za blog, kjer človek ne more pisati in razglabljati v nedogled, predvsem če tega znanja nima, saj se lahko prehitro izgubi v misli. Verjemite, imam pripravljenih že ducate pisanj, ki še vedno nimajo ne repa in glave. Zato so tu tudi komentarji, kjer lahko stvar malo bolj pomeditiramo…

    Anna, govoriti o prevzetni trditvi posznavalcev človeške anime in psyche in ob enem vpetati ˝višje sile˝, postavlja diskurz na popolnoma nesmiselno raven. Predvsem, če človek z argumentov ˝JAZ˝, poizkusi negirati teze, ki niso osnovane na samoopazovanju.Katere so druge in bolj prijazne definicije zaljubljanja? Ker se vedno rad spoznavam z novim, bi resno prosil za to informacijo, seveda če ne temelji na idologiji, ki ji rečemo vera. Z vsem ostalim se popolnoma strinjam, mogoče ni bilo razvidno v prvotnem zapisu, tu ni šlo za individuum, ki bi videl, da je za zdravo pot potreben ponoven individuum…

  20. 20 Človek Človek
    12:06 - 4.02.2010

    David, seveda nisem naredil zadnje napake. Poudarek je na zadnji napaki v tem pogledu. Vem, da bo še na tisoče napak, konec koncev je govora o fenomenu, ki mu rečemo ljubezen. Škrt v kakšnem smislu? Čustveno ali ideološko? Kot sem že odgovoril Anni, če gre za zahtevo, kot je bila podana v citatu, potem da, ostanem škrt. Pa naj bo moteča, hkrati pa bo moja. Mislim pa, da v vezi par LAHKO stopi na skupno pot, ni pa nujno. Predvsem pa je nemogoče, če ena od teh posameznikov razmišlja zgolj o svoji poti. Kako veš, da si individualist? Individualist je posameznik, ki kot rečeno, ima svoje cilje, svoje želje in stremi k uresničevanju le teh. Na drugi strani pa imaš osebe, ki nekih posebnih želja, potreb in gonov niti nimajo in se prilepijo na nekoga, ter hodijo z ali za njim, zgolj, ker se skozi to zapolnjujejo. Verjetno so ti takšni primeri poznani.

    Tina. Rizik je vedno v igri, ko govorimo o čustvih in partnerstvih. Do sedaj nisem imel preveč začrtano, pa tudi še vedno nisem našel tisto, kar bi me zapolnilo. S pravi razlike ni. Ampak na nek način pa gre za zavedanje o samemu sebi, svojih potrebah in željah. Stvar pa ni tako ad acta, kot se na prvo oko seveda vidi, saj gre za kompleksno temo, kot smo že omenili, samo v blogu je rahlo prirejeno…

  21. 21 Človek Človek
    12:13 - 4.02.2010

    Nevenka, s tistim, ko sem govoril o starših in njunem ˝skritem boju˝ za višje cilje sem želel povedati, da je veza veliko odvisna od prilagajanja, kompromisov in ustvarjanja skupne poti. In ne, ne gre za strah pred nečim, gre za enostaven pristop izločanja, kar počne že otrok pri vsakodnevnem spoznavanju in interakciji v okolju. Množica ljudi okoli nas je velika in zato imamo to možnost izločanja, da to množico dejansko zmanjšamo, da se pramaknemo naprej. Saj kljub temu, da do določene točke seciramo drugega, na drugi strani ostane še vedno toliko posameznikov, da gre število v neskončnost, če primerjamo število žensk v tem primeru z dejanskim časom, ki ga imamo na voljo…

    n. hvala.

  22. 22 Človek Človek
    12:19 - 4.02.2010

    Nevenka, zopet prehitro sklepanje. Ne ne gre za zaščito pred bolečino, saj to je nemogoče. Po drugi strani, pa kot vidiš, je ravno bolečina tisto, kar človeka oz. mene pripravi do nekaterih najlepših del. kot že rečeno, gre zgolj za ˝meditacijo˝ o tem, da je določne tako pomembne pojme potrebno ˝razčistiti˝ že v sami osnovi, preden se pojavi težava (ker govorim o sebi, zato se naslanjam nase), ki ji rečemo idealizacija. Saj ko se ta proces enkrat prične, je prepozno.

    b. z mislimi kontrolirati srce je bolj ženska premisa, čeprav se seveda govori drugače. Vsa največja dela, moška dela, so nastala zaradi čustveno idealizacijskih principov. Ženska je tista ki na koncu izbere in največkrat na koncu je ženska tista, ki z umom reče, to ni to. Na splošno velja, da smo moški preveč ˝misleni˝ medtem, ko velja da so ženske ˝čustvene˝, vendar je to zmota, ki se potrjuje vsak dan. Moški so tisti, ki večkrat store, kar ˝začutijo˝, medtem ko pri ženskah največkrat glavno vlogo oddigra sam um.

  23. 23 Človek Človek
    12:26 - 4.02.2010

    n in nevenka. Kot sem že omenil v zgornjih komentarjih, mislim, da me ta ˝pretehničnost˝ ne more ovirati pri ničemer, saj smo vsi omejeni na svoj način. Naše izbire se dogajajo tako na nezavednem, kot tudi v miselnih procesih in vsak po svoje oža množico. Nekateri ne bodo šli v vezo zaradi nacionalnosti, nekateri zaradi barve kože, nekateri zaradi barve las, celo taki se najdejo, ki jih mori ˝nepravilno˝ oblikovan palec na nogi. Tudi to sem videl. To kar sem zapisal, pa so tiste premise, ki vplivajo pač na mene, ki mi zgornje ˝omejitve˝ ne delajo težav. In še mnogo tistih, ki jih imajo drugi in sam nimam, bi lahko našteval, zato mislim, da v tem pogledu ne odstopam, ampak samo izbiram po lastnem principu.

    Scena se popolnoma strinjam. To je bil glavni del mojega razmišljanja. In ne, ne mislim pretiravati, saj se zavedam, da je nesmiselno, v svoj mozaik sem dodal samo eno ˝točko˝ za katero sem vedel že prej, ampak se v dotičnem primeru nisem pozanimal…

  24. 24 Človek Človek
    12:28 - 4.02.2010

    Štulič hvala. Točno tako, preveč je idealizma, preveč je vsega, predvsem pa je vse skupaj preveč premaknjeno v nek svet, ki je veliko bolj absurden, kot si upamo priznati.

  25. 25 anna
    00:52 - 5.02.2010

    individualizem je izum moških. trdim, da ženske nismo za to rojene :twisted: ne v kontextu intimnih odnosov. po izkušnjah mojega kroga kolegov(ic) in lastnih individualizem ne (pre)živi dalj časa.

    individualizem vidim kot predvsem odgovor na pretekla kulturno družbena stanja na tem področju. je upor, zavetje…

    sicer pa me nisi dobro razumel glede povedi, ko sem omenla višje sile. ne zanašam se nanje, nisem jim dala žiga, da so verodostojne…že tako sem več kot neobremenjena z zadevami okoli VERE….mislila sem bolj hudomušno, hkrati pa resno glede tega, da take trditve ni smisleno/logično (od strokovnjakov) podajati na področju čustev – psihe. ne zdi se mi modro to podpirat in KAR VERJET. oni so ponudli to idejo in jo na veliko zagovarjali – veliki poznavalci psihe, ki so morebiti to določili iz obupa. na primer… vsak se zaljublja – tudi oni so se, začetniki te ideje…to je naravno, ne pa bolezen. naša vrsta je take narave. sprejmimo to. že zaradi narave pojava, ne vidim logike, da bi bila bolezen, razen če se razvije v extrem in psihoze.

    ljubezen pomeni trud. delo. delo in delo. prizadevanje, potreba in želja, čista želja.

  26. 26 anna
    00:55 - 5.02.2010

    ti pa priporočam nekaj v branje…v bistvu vsem bralcem tule: Popolnoma normalni kaos ljubezni. Jako, iiizredno dobro delo!

    Ne da se mi vas prepričevat, da ni noben življ.učbenik ali kako pop pamfletanje…prvo izposodite, potem prelistajte in preberite :cool:

  27. 27 nevenka nevenka
    06:45 - 5.02.2010

    Vem, vem Denis, da ne gre za zaščito pred bolečino v smislu, da človek ne bi bil ničesar pripravljen tvegati. Itak z vsako odločitvijo tvega. A, ko človek noče izbirati instinktivno ali samo čustveno, je to gotovo previdnost, ki izvira iz preteklih izkušenj. Noben človek si pravzaprav ne želi ponavljati scenarija, ki se ni obnesel. Vsak bi rad nekaj boljšega. In išče, kako naj sam napreduje, da se bo lahko bolje odločal. Boljše odločitve, pa človeka varujejo. Pred neuspehom. Če racionalno pogledaš, je svet zelo binaren. JA in NE. Uspeh, neuspeh. To so temeljni kriteriji odločanja. S kakšnim rezultatom je človek zadovoljen, kaj je zanj uspeh, je pač odvisno od človekove zahtevnosti. S čim se dobro počuti, kaj ga osrečuje in kdaj začne misliti, da bolje najbrž ne more biti. Takrat namreč neha iskati. Ni namreč res, da človek ne neha iskati. Neha. Težje pa človek zatre želje, ki ostanejo nekje zakopane, če v resnici niso izpolnjene. A ravno zaradi teh želja, je potrebno ohraniti kreativen odnos do razmerja. To je možno samo z ohranitvijo bližine, ki temelji na zaupanju. Z zavestnim negovanjem komunikacije. Današnje življenje oddtuji preveč ljudi. In ljudje se razvijajo tako vsak v svojo stran, da nekega dne ugotovijo, da so si že čisto tuji. Zato se mi vsaj nekaj sledenja zdi nujno.

    In ljudje si želijo oblikovati zanesljiv način, potem ko hočejo biti na jasnem sami s seboj. To izvira iz potrebe po nadziranju, obvladvanju svojega življenja in vsak človek ima pravico do tega. Le, da življenje samo ponavadi noče slediti. Včasih preseneti s ponudbo in včasih človek ugotovi, da bi morda lahko želel tudi nekaj drugega. Ni slabo, če se človek pusti presenetiti.

  28. 28 anna
    08:18 - 5.02.2010

    nevenka, ko si poudarila pomen komunikacije. da, tudi meni se zdi, da je za veliko primerov krivo prav pomanjkanje le-te ali pač nasploh slaba zmožnost se izražat tako, kot bi se naj v intimnem razmerju moralo. zatakne pa se že nekje drugje…vse večkrat…in je neznosno: izražat ljubezen oz. izražat, da “te imam rad”…poleg zaupanja, ki je nujno (ah koliko je zadev nujnih v intimnem odnosu, res), je pomembno, da se v mnogih različnih situacijah sproščeno pokaže osebi, da je njemu/njej pomembna, vredna, ljuba – ljubljena, in ko se to ne pojavlja (to je skoraj že kolektivni problem, predvsem pri moških). Seveda ni dovolj, če rečeš ljubljeni osebi, da jo imaš rad…ne vem 3 krat na mesec. Problem je v tem, ker se zveze ne oživlja sproti na prave načine…in med drugim ima individualizem tukaj prste vmes, če ni njega je potem vzrok težave pač drugje pri človeku: splošna zaprtost, strah pred izražanjem čustev idr. Slediti, dobro slediti, in v poz pomenu, meni pomeni med drugim, da ti je tako zelo do te osebe v celoti: izražaš skrb zanjo – brigo, želiš jo osrečevati na različne načine, jo jasno, glasno vzpodbujaš, podpiraš, zanimajo te interesi, ki jih ima rada (kar ne pomeni, da se boš odpovedal svojim, ampak da pa boš nekaj naredil, kar sicer morda ne bi, ampak boš, ker želiš biti s to osebo še na druge načine in ker jo želiš osrečit – sebe pa tudi)…govorim o OBČUTKU, TISTEM SPECIFIČNEM, ki ga bi naj oba v intimnem razmerju imela – razvijala, drug do drugega, da je/bo zveza srčna, očarljiva, prijetna, navdihujoča itd. Individualist veliko krat reče: ČE ŽELIŠ, ČE HOČEŠ, ZARADI MENE….to je obupno zame.

  29. 29 anna
    08:29 - 5.02.2010

    pozabila sem nadaljevat “in ko se to ne pojavlja…” – ko se ne, se rukazakš že okol tega. Se vse preveč krat sprašuješ, kaj njemu/njej (predvsem je to pri njemu haklc) pomeniš, kaj so mu prioritete, zakaj je reagiral tam tako, v vseh drugih situacijah, pa ni bilo od njega nič… Spraševat o počutju, se “polupčkat in povalit” ni dovolj, niti ni dovolj it na večerjo in v kino, kot edinih par svetlih točk zveze…heh

    preveč je tega za v post in komentarje :D gremo delat….baaaj

  30. 30 nevenka nevenka
    08:36 - 5.02.2010

    jap jap…in neka vez se razvija, ni je dobro že na začetku prekritično gledati…prevzeti je treba svoj del odgovornosti zanjo. Na pošten način. Iskati skladnosti in v razlikah najti izzive.

  31. 31 Človek Človek
    12:49 - 5.02.2010

    Anna, vidim, da si se posvetila sociološkim pojmom in dojemanju sveta, zato te ne mislim negirati ali ti soliti pameti, ker je tudi terminologija drugačna. Individuum, kot ga pojmuješ ti, je sociološko obarvan, medtem ko moj izhaja iz filozofsko-psihološkega področja. Predvsem pa seveda filozofskem po Descartu in Heglu… In ti segajo v čas pred ˝modernizacijo˝ o kateri razglabljata avtorja priročnika, ki ti je prirasel k srcu. Vse moje knjige imajo trde platnice, razen če gre za ponatis v obliki čtiv ali meditacij. zato se bom knjigi seveda odrekel, saj je seznam tistega, kar je smiselno meni, že tako predolg. Če boš še enkrat prebrala blog, boš videla, da ne gre za to, da jaz prebrano vzamem za dejstvo, temveč ga prenesem v svoje življenje in ga na ta način testiram. In če se stvari poklopijo, potem vzamem to kot eno možnost. Možnosti pa je seveda več. In zopet se naslanjaš na ˝svoje prijatelje˝ oz. na nekaj parov, ki jih poznaš. To veš da ni smiselno, ker tudi ne veš, ali oni so tisti individuum o katerem je govora…

  32. 32 nevenka nevenka
    12:56 - 5.02.2010

    Saj samo klepetamo? Ne gradimo nekih novih teorij. Morda pa imamo o čem tudi prav? Noben medčloveški problem nima enolične rešitve.

  33. 33 Človek Človek
    13:32 - 5.02.2010

    Nevenka, res je, svet je enostavno črno-bel, plus in minus, 0 in 1 ali kot sem zaključil blog, jing jang. In vse je samo stvar izbire. Naših misli. Tako pač jaz vidim svet okoli sebe. Instinktivna izbira, ali izbira s čustvi, kot praviš, pa ni opcija, za katero mislim, da obstaja. Konec koncev so tudi čustva samo miselni proces, ki se odraža na fizičnem nivoju in nič več od tega. Lahko seveda idealiziramo, ampak stvar je vedno bolj jasna, zahvaljujoč tehnologijam, ki potrjujejo pretekle teze. Razumem, kaj misliš s previdnostjo, ne vem pa če si me razumela ti. Tudi v naprej bom izbiral na enak način. Ko bom videl, opazil, pregledal, odločil in ukrepal. Tako sem vedno. Seveda v pričetku z veliko mero iluzornosti in domišljije, saj osebe ne bom poznal. Predvsem se pa strinjava, da je ves pojem v komunikaciji. Ampak le ta za seboj vleče preveč nesnage, da bi se lahko dodobro razumeli. Arhaična prispodoba, ko Bog v Babilonu ˝zameša˝ jezike ima trdno osnovo na vsakdanjem nivoju. Poglejmo samo, kako vsi lepo uporabljajo ˝Cogito ergo sum˝, a samo tisti, ki so res prebrali to pisanje vedo, kaj to dejansko pomeni. Ta prispodoba mogoče v tem primeru res ni najboljša, vendar je zame najmočnejša, ker me vsakič zmrazi, ko vidim, kako se zlorablja. Seveda, človek zelo hitro neha iskati. Večina ljudi, to so tisti, ki jih sam ne štejem pod individualiste. Učenje, rast, spoznavanje in iskanje mora biti vedno prisotno, v vsakem delu, v vsakem trenutku, drugače enostavno zakrnimo in obstanemo, še preden smo dojeli, da se lahko premaknemo naprej. To je zločin proti samemu sebi. Zaupanje je glavni ključ, se strinjam, saj to pomeni popolno predanost. A ravno to je težko doseči, predvsem, ker ljudje nosimo različna bremena za seboj. In za zaupanje je potreben čas. A tudi, ko se to zgodi, ni rečeno, da bo vse tako kot mora biti.

    Zato vedno na koncu ostane samo tisto, kar je bilo na začetku. Misel. Kar se odločimo, to se bo zgodilo. Človek se navsezadnje rodi sam in umre sam. Vmes je pot, pot, ki je osnovana na odločitvah. Zato sem pričel z mislijo – izbral sem te, sedaj moraš izbrati mene. Saj vsakodnevno se pojavljajo težave, ki jim sledijo skušnjave, vendar samo tisti par, ki se je dejansko odločil, da to sta skupaj dve celoti, ki tvorita množico, to je zame edini način, kako prebroditi vse tegobe današnjega sveta. In ko nekoga tako sprejmeš v celoti, se pred teboj odpre nekdo, ki kot vsak čist človek zažari in to je spojitev dveh posameznikov, ki sta postala eno.

  34. 34 pika pika
    13:52 - 5.02.2010

    Ne bom brala komentarjev, ker…služba je služba, ti si pa toliko natrosil, da sem se že skozi tole komaj prebila ;-) . Zato se bom morda ponavljala, ampak…, če je govora o ljubezni, Pika prileze iz brloga ;-) … To, kar si imel čast živeti v svoji družini, je, na žalost, redkost in verjamem, da je hudo presenečenje realnost, ki pride za (vsako) zaljubljenostjo. In tu se tudi začne. Moje osebno mišljenje (neglede na Freude, Sanje Rozman itd) je, da igra zaljubljenost (lahko bereš zaslepljenost) izredno pomembno vlogo ravno zato, da poveže dva človeka z vsemi tistimi čarobnimi metuljčki v trebuhu, trenutki zanosa in z emocijami, hormoni in še čim nabitih trenutkov. Ker… ta faza definitivno mine, ostane gola realnost s kupom napak, ki jih lažje ali težje sprejmeš in potem…se prične…delo :mrgreen: . Toliko lepši, kot so začetki, toliko več, kot je bilo metuljčkov in ostale faune in flore, toliko več je temeljev, zaradi katerih želiš ljubiti, sprejemati in ostati izbranemu nehvaležno ogledalo in kamen, ob katerega se spotakne v svoji osebnostni rasti. Hmmm, ob tem je potrebno negovati še svoje mesto in … zanimiv je ta ringlšpil ;-) ! In še okrog Gospoda Muca: mačke so edine živali, ki transformirajo negativno energijo v pozitivno, tako da…njemu vsaka čast, ženske pa takšne še niso naredili. No, mogoče zate ;-) . lp

  35. 35 Človek Človek
    13:56 - 5.02.2010

    Nevenka, seveda samo klepetamo, ampak včasih dobim občutek, da me Ana dejansko izziva s ponujanjem priročnikov, glede na to, da se poznamo in ve, kakšno je moje mnenje do teh. Do vseh ˝New Age˝ stvari. Zato mogoče sam ton postane nestrpen. In seveda ima vsak med nami v določenih pogledih prav, to niti ni stvar debate, konec koncev smo ljudje tu eden za drugega.

    naj nadaljujem na tvoje pisanje Ana… Res je, moški večinoma drugače izkazujemo svojo naklonjenost, to ni dvoma. Konec koncev je bila naša vzgoja usmerjena v drugačnost, pa tudi okolje zahteva tako. Vendar bi ženska nekako morala videti preko te ˝fasade˝.

    Pa če se vrnem k sebi. Niso besede, tisto, kar je sama težava, vsaj pri meni ni, ni mi težko izpovedati čustev, prej ravnanje v določenih trenutkih, ki je osnovano na ˝samoobrambi˝, ki pa je posledica preteklih izkušenj. Nekatere niso niti direktno povezane z žensko, ampak z življenjem samim… Nekako težko je biti ˝popolnoma sproščen˝ in ˝razumljen˝, ko enkrat v življenju dobesedno stopiš v truplo človeka… Očitno pa se je zopet zgodil kratek stik v samem dojemanju besed. To kar ti opisuješ pod slediti, je čisto normalna stvar. Jaz ji rečem stati ob nekom, ne pa slediti. Seveda moraš človeka spodbujati, mu stati ob strani, čisto tako, kot so besede ob poroki, v dobrem in zlu, v slabem in dobrem. Ampak kot rečeno, besede in komunikacija imajo velik problem, ker jih uporabljamo drugače. Mogoče bi nas bilo potrebno v šoli naučiti SSKJ na pamet, da ne bi prihajalo do nerazumevanja na podlagi tega, ali pa kaj podobnega.

    Naj te citiram: ˝Individualist veliko krat reče: ČE ŽELIŠ, ČE HOČEŠ, ZARADI MENE….to je obupno zame.˝ Ne bi se strinjal, da so to besede zdravega individualista. Če gledam po sebi, so to besede prizadetosti, užaljenosti, razočaranja. Takrat, ko sem sam v dvomih, vidim tudi drugo osebo na tak način. Konec koncev je vse skupaj samo projekcija naših misli. Zdrav individualist, bi v namišljeni situacij rekel: ˝poglej, lahko ti pomagam, če želiš mojo pomoč, če jo sprejmeš, vendar je odločitev tvoja, saj te ne morem prisiliti v nekaj kar tebi ne odgovarja.˝ Stavka povesta dejansko enako, razlika je samo v ˝izbruhu˝. Vedno se vsak odloča sam in tudi ta, kateremu je bilo rečeno – Zaradi mene – ve, da je odločitev pač njegova. In tukaj zopet pridem do nekega zaključka, da ko človek nadzira svoja ˝čustva˝, lažje in bolj razumljivo pove tisto, kar želi sporočiti….

  36. 36 Človek Človek
    14:09 - 5.02.2010

    Pika metuljčki so lahko vedno, tudi kasneje, po mojih izkušnjah. Ker človeka spoznavaš vedno bolj in vedno več ti ima dati. Tudi v zadnji vezi se je to dogajalo. Falling in and out of love, kot poje pesem :D Vem, da kar sem doživel je redkost in to je razlog, da bom v to verjel. Ker obstaja možnost. To je dovolj. Ker se imam rad in si želim dobro in vztrajal bom do konca. Ne vem, moja pot bo očitno drugačna, kot vaša, mene to ne moti, v njej sem do sedaj užival. Metuljčkov sem, kot sem že v samem pričetku napisal, doživel ogromno, vendar nikjer ni bilo zapečateno z ˝izbiro˝. Zato se mi metuljčki seveda zdijo super stvar, pač ena droga več, vendar na podlagi le teh pa ne bom gradil kaj večjega, ker potem bi moral iti nazaj v preteklost in poiskati vse, ki so mi jih ustvarile in z vsemi naenkrat poizkusiti ˝delat˝ :lol: Hmm, primerjava maček in ženska? Bi kar rekel, da sta si po tej lastnosti kar blizu, vsaj kar se tiče mene in mojih žensk… ;)

  37. 37 pika pika
    14:31 - 5.02.2010

    Eeee, sori, moja pot je zelo drugačna od “običajne”, tako da mi ne rabiš razlagat, kako prav je, da stopaš po svoji (in ob tem uživaš!). Približno v “normalnem” kalupu sem, če gledaš da imam moža in dva otroka (vem, manjka pes ;-) ), kdaj in kako se je tole postavilo pa najbolj razumejo vesoljci. Se pa strinjam, da vsaki metuljčki niso znak za “večjo gradnjo”, droga pa tudi ne teče v potokih, da bi jo stran metali ;-) !

  38. 38 Človek Človek
    14:56 - 5.02.2010

    Ma ni bilo namenjeno točno tebi, po moje sem samo siknil, ker sem že preveč napisal, pa nisem vedel kaj bi rekel… Pes nič ne manjka, vsakomur, ki si ga želi, priporočam ogled parih garfildov :D Itak se pa nekje vsi skupaj strinjamo v samem bistvu in da gre vsak svojo pot, jest sem pač želel predstaviti svojo… Dobil sem pa tudi izreden članek na to temo, priporočam v branje, čeprav je stil in način povedanega malo strog in bolj kot ne Rugljevski, vendar ni za zanemarit… http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042333960

  39. 39 pika pika
    15:09 - 5.02.2010

    Moj odgovor ni bil zagovor, nč bat, sikanje pa do mene že izgubi na sapi, tako da… Članek bom prebrala, da bom še bolj… modra ;-) ! lep vikend!

  40. 40 Človek Človek
    15:12 - 5.02.2010

    Hehe, kul :D Ja in kot vedno pravim, bolje biti moder od znanja kot od batin :lol: Hvala, enako, karkoli vikend že pomeni ;)

  41. 41 anna
    16:17 - 6.02.2010

    “me Ana dejansko izziva s ponujanjem priročnikov, glede na to, da se poznamo in ve, kakšno je moje mnenje do teh. Do vseh ˝New Age˝ stvari.” – torej, glede na to, da se poznamo, in da poznam tudi samo sebe….SEM OMENILA KNJIGO RAVNO ZA TO, KER SAMA NE MARAM ŽIVLJ. UČBENIKOV IN DRUGIH NEW AGE ZADEVŠČIN. Zadeva, ki sem ti jo omenila, nima veze z nobenim učbenikom. Je strokovna literatura in še kako ima veze s tem, o čemer si pisal tudi ti. Naslov knjige pa je pač takšen, kakršen je in seveda biblija ljubezenskim temam niso le in samo knjige, spisi in pogruntavščine iz “pradavnine”. Sama tudi menim, da tople vode ni smiselno odkrivat, nova razumevanja in povezave PA. Zato je moj sociološki vidik ravno posledica psihološkega. Pa tudi obratno obstaja…

    kakorkoli….pri takih tematiki je fora v tem, da velikokrat ne moremo na prvo roko uvideti, da se razumemo, čeprav na drugačen ali napačen način ubesedimo, kar mislimo. potem se lahko rukzakamo v nedogled…. želim ti, da boš skoži življenje presegal samega sebe in prihajal do novih odkritij ter še neobčutenih občutkov na področju intime in poskušal biti zadovoljen …tega si tudi jaz želim zase.

  42. 42 anna
    16:27 - 6.02.2010

    “..nima veze z nobenim učbenikom. Je strokovna literatura” – strokovna lit. je lahko seveda učbenik, lahko nam je učbenik poezija….res mi je vseeno poimenovanje, pomembna je vsebina. če pa si a priori naperjen proti knjigam, ki se pač napišejo po 20.stol. pa to ni moj problem :twisted: Sploh ne posiljujem, samo predlagam, ker se mi zdi, da je o partnerskih zvezah oz. intimnih odnosih na ta način, kot je v tej knjigi zelo malo napisano oz. nisem zasledila nikjer drugje. Morda so bili kje kakšni zametki… Sicer pa na koncu si vsak seveda izbira sam, kaj bo prebral. Jaz osebno predloge rada sprejemem in pogledam zadevo, če ni MOJA stvar, je niti dalje ne odkrivam.

    aham, grem prebrat še ostalo, kar si komentiral

  43. 43 B.
    23:09 - 23.01.2012

    To kar si doživel, sem doživela tudi sama. Čudež, ki je bil ljubezen in obup, ker je ni več. Moja zgodba je sicer drugačna, a tako podobna. Njen epilog je tako brutalen in nepredstavljiv, da bi ga le redko kdo razumel. Večina pa bi obsojala oba. Včasih sva si pisala pisma. Obstaja jih tisoče in ne morem jih več brati. Jih pa pogrešam. Mogoče sem zato zašla na ta blog. Pogrešam brati in pisati. Pogrešam barve v dnevu in vonj po življenju. Nekoč sem bila individualist, pa me je spremenil. Ne znam več nazaj v praznino.

    B.

  44. 44 Viktorija
    16:05 - 4.01.2015

    Your subconscious mind has the solution to all your problems. Relax today deliberately and trust that you the correct answer will receive.

    Lepo je bilo prebrati. Ker ljubite besede. Tudi sama jih. Prav tako kot vi sem iskala odgovore v besedah in z besedami . Včasih se mi dozdeva,kot da se čas z vsakim rojenim ponavlja. In počnemo eno in sto na različne ali podobne načine. Kot pravi Gary Zukov……….dokler ne spoznajo nesmielnosti svojega početja.

    Ne iščite druge osebe. Iščite sebe. Ko boste našli ,bo urejeno.

    Naj vas spremljajo lepi ,sijoči dnevi.

    V.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !