Skrivnostna lepotica
Stala je tam in že prvi trenutek se mi je zdelo, da ne sodi v okolje, v katero je bila postavljena. Opazoval sem jo in na prvi vtis niti nisem vedel, kaj naj si mislim. Bila je sama in bilo je prekleto mraz. Tudi oblačila, ki jih je imela na sebi ji niso dajala komplimentov, a nič ne de, sem pomislil, to so malenkosti, ki se jih hitro odpravi.
V razmišljanju me zmoti prijateljica. Stopila je k meni, me gleda in skrivnostno nasmiha.
˝Vzemi si jo!˝ mi reče.
˝Ne morem kar tako. Pa saj veš.˝ ji odvrnem.
˝Ne, ne vem. V čem je težava?˝
˝Nisem pač tak, kaj naj.˝
˝Od kdaj nisi tak? Kar te jaz poznam, si si vedno vzel kar si želel in nikoli nisi razmišljal o posledicah…˝ me zbode.
˝Ne vem, mogoče sem se postaral.˝ ji zamišljeno odvrnem in še vedno gledam proti njej, tam v tistem kotu.
˝He, ti postaral? Nekaj gubic te še ni naredilo starega, pa konec koncev, če bi le sam v to verjel…˝ nadaljuje.
Nasmehnem se ji in opazujem obe. Prijateljico, ki me nagajivo spodbuja in neznanko, ki jo je ujelo oko.
˝Ampak saj nič ne vem o njej.˝ se počasi omehčam. ˝Kaj če storim kaj narobe?˝
˝Kaj pa je tukaj za vedeti? Lej, jaz jo poznam prav dobro in nekaj stvari je vsem skupno. Dati ji moraš ljubezen in čas, dati ji moraš srce in pozornost. Tako kot vsaki. Vem pa tudi to, da sovraži mraz, da jo le ta že kar dobesedno ubija in je rada na toplem.˝ me naprej prepričuje.
˝No, to je verjetno res, ampak sam ne vem, ali sem pripravljen. Dolgo časa je že minilo od zadnje in ne bi rad storil nekaj, kar bi kasneje obžaloval.˝ še vedno oklevam.
˝Pa kdaj si postal takšna reva? Moram priznati, da te takšnega res ne poznam!˝ me čudno pogleda.
˝Saj ne gre za to, saj veš…˝ se poizkušam izvleči. ˝Odkrito povem, tudi sam ne vem, zakaj oklevam.˝
˝Povem pa ti še eno stvar o njej, ki bi jo sigurno moral vedeti. Rada je namreč mokra.˝ mi reče in se prešerno zasmeje.
Njen smeh me sprosti in skupaj se smejeva kot dva prvošolčka, ki sta ravno ušpičila neko pobalinstvo.
˝Amapak si pa pokvarjena!˝ ji v smehu odvrnem.
Takrat se preneha smejati in reče: ˝Resno mislim in to si zapomni, drugače ne bo prav dolgo tvoja!˝
Tako sva stala v tišini in ves čas sva gledala proti njej. Po glavi so mi hodili različni scenariji. Je že čas za drugo? Jo bom lahko obdržal? Kaj pa če sploh ni tisto, kar mislim, da je? Mogoče pa je sama tam z razlogom. Iskal sem odgovore, vendar sem se po nekaj trenutkih odločil.
˝Grem.˝ rečem prijateljici in ji z glavo pokažem svoj namen.
˝Srečno!˝ mi odvrne. Na njenih ustih je še vedno nasmeh.
Pristopim k njej, jo brez besed primem in odpeljem s seboj. K sebi domov. Na srečo ni bilo daleč in kot bi mignil, sem jo že nosil po stopnicah do svojih vrat. Vrata so bila kot vedno odklenjena, zato sem kot pravi kavboj z nogo pritisnil na kljuko in jo ponesel v notranjost. Še vedno nisem rekel besede. Nežno sem jo odložil in sedel poleg nje. Po tiho sem ji zašepetal nekaj lepih besed in jo opazoval. Čas je mineval kot za šalo, opazil sem, da je zunaj že tema. Počasi sem se je dotaknil. Nisem začutil nikakršnega odziva, bila je ledeno hladna, saj je stala tam zunaj ne vem koliko časa. S prsti sem počasi prešel že preko njene celotne biti in v duši sem upal, da delam prav. Našla sva se, kot bi se iskala že dolgo časa in srce mi je trepetalo v radosti.
Še vedno je tu ob meni, tiho, a vseeno mi daje prijeten občutek, da nisem čisto sam. Nežna je, si mislim. Gledam jo z nasmeškom in vem, da ko bo prišel njen čas, bo najlepša roža, kar jih je videlo moje oko.
Moja prva Orhideja.
20:13 - 12.01.2010
kdaj jo boš pa položil? ….v lepšo posodo namreč
20:15 - 12.01.2010
Poka, ko mi bo dala… Vedeti namreč, da ne bo kmalu ˝umrla˝
berem namreč, da ni hec in da je potrebno vedeti za katero točno gre… meni se pa ne sanja…
20:19 - 12.01.2010
s časoma se boš že naučil, na katere kumbe pritisniti
20:26 - 12.01.2010
Hm, Pokahontas, zdaj pa ne vem, ali je tvoj typo “k” namesto “g”, ali “m” namesto “r” …
20:30 - 12.01.2010
lol
20:34 - 12.01.2010
Pris, hahahaha, to pa prov ne moreš…
06:25 - 13.01.2010
pri orhidejah velja zame samo eno pravilo – manj je vec
ne zalivaj je prevec, pa ti bo hvalezna.. in ne postavi jo direktno na svetlobo.. meni najbolj uspevajo v kopalnici (ker je veliko vlage)..
08:31 - 13.01.2010
meni pa uspeva na okenski polici, zalivam pa 1x na teden in 1x na 14dni jo postavim v večjo posodo napolnjeno z vodo,da si še sama vzame kolikor potrebuje………..
08:32 - 13.01.2010
Moja je vzcvetela že tretje leto. Edino kar moraš paziti je:
In še zadnja stvar. Orhideje ljubijo svetlobo. Svetlo morajo imeti tudi korenine, zato so posejane v prozorne lonce. Najboljše je, da ji nameniš malo večji lonec, kamor posije tudi nekaj svetlobe in v katerem ne bo ravno utesnjena.
09:22 - 13.01.2010
Bravo! Res lep zapis.
10:40 - 13.01.2010
Had, Jo, Veternica, super, hvala vsem za nasvete, obrnil se bom tudi na soseda – cvetličarja, ki se ukvarja ravno z orhidejami, naj mi jo kar on postavi in še malo razloži, bo najlažje. Upam..
Marko, hvala.
11:36 - 13.01.2010
Ime ji je phalaenopsis. Izmed vseh orhidej je ta “najlažja” za vzgajat. V naravi je ta orhideja parazit (običajno pod krošnjami dreves), zato za svoje preživetje potrebuje malo vode. Ustreza ji vlažno, svetlo mesto, ampak ne prenaša direktnega sonca. Kot parazit nima na voljo veliko substrata/zemlje, zato ji tudi ti ne nameni veliko zemlje, korenine pa so v naravi izpostavljene svetlobi, zato ji tudi ti nameni večji prozoren lonček. Najbolje, da je pod zemljo še plast peska, da lahko odvečna voda odteče. Zalivanje enkrat na teden je več kot dovolj, na 2 ali 3 tedne pa jo za uro ali dve postavi v večjo posodo z vodo (simulacija naliva). Če jo imaš v suhem okolju, priporočam tudi, da jo 2 do 3-krat na teden popršiš z vodo, da zračne korenine vsrkajo vlago iz zraka. Drugače je pa z orhidejami tako kot z ženskami.
Potrebujejo pozornost, pogovor in da jo nekdo občuduje. 
12:49 - 13.01.2010
Huuddo! Dobro napisano. Pravi užitek te je brati. Najprej sem pomislila na isto kot vsi, vsekakor mi pa na misel ni prišla roža… Predvidevala sem, da si posvojil kakšno štirinožno, kosmato zverinico…. veliko veselja in zadovoljstva pri vajinem sožitju.
12:49 - 13.01.2010
Zdaj imaš pa parazita doma!!! No ja, to, kar je Petra na koncu napisala, “Potrebuje pozornost, pogovor in da jo nekdo občuduje”, bo pa verjetno pri tebi dobila ….
Samo škoda, ker so na siolu na naslovni strani dali gor tudi sliko, ker si tako lepo napisal, da se šele na koncu izve, da gre za rožo – pardon, parazita
13:26 - 13.01.2010
Kadar Đesmin hoče pa ti nočeš al’ kako boš opravičil tokrat let, na aladinovi perprogi?
Ne spustiš jih blizu; Za Boga!
20:25 - 13.01.2010
Petra, hmm, tako kot z ženskami? Huh, potem… a kdo rabi orhidejo?
No ja, mogoče je pa pravi čas, da se naučim… 
Vladka, hvala
Špelca, nisem niti vedel, da je na Siolu, ampak no ja, drugič bo potrebno priti direkt
20:27 - 13.01.2010
Štulič jebemo… Zakaj imam vedno občutek, da imajo tvoji odgovori smisel in da nekaj veš, ampak potem me mori, ker jih ne razumem?
21:36 - 13.01.2010
Vau. Končno si mi povedal, v čem je finta Štuličevih komentarjev.