Arhiv za September, 2009

Utrinki in dela letošnjega poletja…II – v znamenju mem coutura

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 11 September, 2009 avtor Človek

Poleg snemanja videospota, ki je na srečo vseh prejel zelo veliko pohval, tako s strani občinstva, kot tudi s kritične strani, sem del časa poklonil tudi prijateljema, ki sta odprla nov butik v prestolnici.

Erik Maj Potočnik in Matjaž Plošinjak, dvojec pod imenom mem couture, sta se odločila za nov korak in poleg Rašice na Gosposvetski odprla svojo prodajalno, kjer bodo na voljo oblačila (na mojo žalost) za nežnejši spol, unikatna in predvsem posebna.

Seveda smo celoten dogodek izpeljali brez kakršnih koli sredstev, zgolj reference vseh sodelujočih so nam omogočile sodelovanje s podjetji, ki so nas založila z vsem potrebnim za ta poseben trenutek, ki za njiju pomeni velik korak, čeprav se jima odpirajo nove poti v New Yorku. Ampak o tem kdaj drugič. Zato se tudi tukaj zahvaljujem Kavarni Zvezda za izvrstne črno bele sladice, ki so se skladale s celotno sliko, Evianu za Jean Paul Gaultier steklenice, ki so dodale detajl, Pullus-u za izvrstna vina in nenazadnje Dekor Designu za luči, brez katerih bi bil prireditveni prostor verjetno kar v temi. In seveda hvala Marku za Jonasov mikrofon, še eno piko na i.

Concept je tokrat sodeloval brez celotne ekipe, saj sta ustvarjalca imela že svoje ideje za glasbo in Zois je svoje delo opravil odlično, medtem ko je ob sami otvoritvi Laura Zafred s svojim glasom dodala tisto magično točko sami prireditvi. Pred otvoritvijo sta mi bili v veliko podporo Irena (Pokahontas) in Tara, na dogodku pa še nekaj prijateljev s strani slavljencey. Na samo prireditev odzvalo veliko število ljudi, veliko znanih in malo manj znanih obrazov, predvsem pa ogromno medijev, ki so v čakanju zaradi zamujanja verjetno izgubili kar nekaj živcev.

Prav veliko več o samem dogodku težko povem, saj sem bil prezaposlen z dobrim počutjem gostov, zato le nekaj foto utrinkov.

Fantoma pa v prihodnje želim še veliko uspehov in naj se čim več žensk opogumi in poizkusi nekaj novega, mogoče bolj ekstravagantnega in popestri naše okolje.

Foto by Petra Nusdorfer za Žurnal

pogled od zunaj - detajl

pogled od zunaj - detajl

darilna pentlja pred vhodom - detajl

vedno prisotni g. Bitenc

Pullus - detajl

pevka Irena Javševec - Regina

oblačilo mem couture

Več na: Žurnal

Foto by Aleš Oblak

obiskovalci Maja Lazar, Miro Misljen, Manja Plešnar

gneča pred trgovino

mlada slovenska ustvarjalca Matevž Faganel, Tea Bauer

lepotica, model, miss alpe adria international in soblogerka v oblačilih mem couture - Tara Zupančič

sladice kavarne Zvezda - detajl

Foto by Ljubo Bratina

odlična Laura Zafred

mem couture - Matjaž Plošinjak in Erik Maj Potočnik

model v oblačilih mem couture - Tena Rebernjak

  • Share/Bookmark

Dotik porumenelega listja

Objavljeno v Skupno, Človek ljubi dne 8 September, 2009 avtor Človek

Tisti večer se je po dolgem času odpravil na sprehod. Potreboval je čiste misli, saj ga je okolje utrujalo s svojim vsakodnevnim rutinskim vzdihovanjem in navidezno  utrujenostjo.

Listje je počasi že spreminjalo barvo in vedel je, da se je končalo poletje in z njim je odšel tudi obraz, ki mu je zapolnjeval dušo preteklega časa. Z mirnim korakom je stopal po poti, na kateri ni srečal nikogar, saj je pred kakšno uro še močno deževalo, pa tudi pozno je bilo. Celo sosedov pes, ki je po navadi skakal na ograjo, se tokrat ni zmenil zanj. Bil je popolnoma sam. Tako kot se je tudi počutil.

V misli si je priklical željen obraz, pod prsti je začutil svilnat pramen njenih dišečih las, ki so mu se ne dolgo nazaj prekrivale prsi, ko mu je polagala glavo na razbijajoče srce, ki je za trenutek živelo zgolj za njo. Danes je v njih odmevala praznina, ki jo je želel zapolniti s spomini. Spomini bežnega dotika sreče, bolečine in občasne topline.

Veter je pridobival na moči, zato je ogrnil  plašč in stopil hitreje, kot da bi želel nekam priti. Pa vendar je kot že nekajkrat poprej zgolj taval. Brez cilja in brez upanja.book.bins.leaves.jpg

Njena slika s solznimi očmi ni hotela nikamor, čeprav je želel, da bi jo videl nasmejano, srečno, kot takrat, ko jo je prvič prijel za roko. Takrat se mu je zdelo, da je resničnost obstajala samo skozi uresničevanje bežnega pogleda in sprehoda po prazni ulici.

Ni vedel, da jo je tako močno začutil. Velikokrat je želel oditi, pozabiti in zamahniti z roko, a njen pogled ga je vlekel nazaj. Močno, močneje kot tisoče rok, ki so grabile za zadnjo bil umirajočega sveta.

Prišel je do drevesa, na katerem sta bili vrezani začetnici njunih imen, čeprav jih ni zapisal on. Srce mu je pričelo močneje biti in kmalu je bila pred njim v vsej svoji čistosti in brezčasni milini.

Na sebi je imela prelepo belo obleko in v nosnicah zaznal parfum, ki ji ga je podaril ob priložnosti. Na polnih ustnicah ji je igral nagajiv nasmeh. Za trenutek je obstal. Znašel se je v pasti lastnih misli, premočne želje, ki se je poigravala z njim in ga potiskala v svet, ki ni več obstajal. Podala mu je roko in ga prijazno pozdravila. Vedel je da ni resnična, a bilo mu je vseeno. Kot lačen otrok, ki si zeli drobtinice, pa čeprav ve, da se ne bo nasitil. Želja je bila močnejša od razuma. Želel si je ponovno začutiti trenutek, a misli mu je predramil šum listja in veter je utihnil.

Obraz je izginil in zbegalo ga je. Na vse načine je si želel priklicati podobo nazaj, a videl je, kako odhaja. V slovo je spustila porumeneli list in stopil je ponj. Sklonil se je, nabral še nekaj odpadlih rastlin in z njimi na cesto napisal njeno ime, obkroženo s srcem. Umaknil je korak v stran in nepremično strmel vanj. V očesu se mu je utrnila solza.

Takrat je zopet zapihalo, veter je pričel pometati po poti in izbrisal je njeno ime. Nepremično je strmel v sliko in praznina se je vrnila hitreje kot grom, ki je odmeval v daljavi. Obrnil se je in se odpravil proti domu.

Na poti je vzel ključ, s katerim je tisti dan zaklenil srce in ga vrgel v pisani gozd. Odvrgel ga je točno tja, kamor nihče ne zahaja in kjer je izginila njena podoba.

  • Share/Bookmark

Utrinki in dela letošnjega poletja…

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 4 September, 2009 avtor Človek

Danes sem se prvič zavedel, da je poletja resnično konec. Hlad, ki je sedel na mesto narekuje toplejša oblačila, sonce le še nežno boža.

Nek občutek, kot neka rahla žalost se mi useda na srce. Bilo je lepo poletje. Veliko novega sem se naučil, veliko čustvenega doživel, preizkusil na različnih novih področjih in spoznal zanimive ljudi. Morje sem videl ravno za vzorec, kot kratko spogledovanje s prelepo znanko, ki po popiti pijači odide iz prostora. Pa vendar, bilo je kratko in sladko, o tem si še zapišem.

Tako sem to poletje tudi prvič nastopil v videospotu, ki je bil v celotni domeni soblogerja Luka, ki se je po mojem mnenju odlično odrezal in sestavil izredno zanimiv in kvaliteten izdelek za skupino Firefly. Glasba sicer ni iz mojega predvajalnika, pa vendar gre kos kar v uho.

Spoznavanje s samim snemanjem in ustvarjanjem videospota je bila zanimiva izkušnja, ki zahteva predvsem veliko poslušnosti in potrpežljivosti. Sama igra se mi zdi po eni strani veliko lažja, saj ne vsebuje govora, po drugi strani pa sem bil kar nekajkrat postavljen pred preizkušnjo, ko sem moral zgolj z mimiko prikazati režiserjevo idejo. Zaplete se predvsem v trenutkih, ko je potrebno odigrati nekaj, kar nikoli nisi začutil ali doživel v življenju in takrat je potrebno uporabiti vso domišljijo, da se poistovetiš z občutkom ali dogodkom, ki je namenjen prikazu…

Vse skupaj smo posneli v treh dneh, na treh lokacijah in kot rečeno, je bilo veliko čakanja, predvsem zaradi maske, ki je bila v domeni Daše. Vsebina samega spota se naslanja Wildovo delo, Slika Doriana Graya, zato sva bila s soigralko Nino Wabra dosti podvržena veliki meri staranja in prilagajanja delu.

No in tako je bila včeraj v Ljubljanskem klubu SubSub uradna premiera spota in koncert skupine Firefly in po vtisu prisotnih je paket odličen.

Za danes samo na kratko, toliko, da se spomnim na zelo zanimivo preživet čas, na nove čudovite ljudi, polne idej in upanja, s katerimi bomo sodelovali tudi v prihodnje, v projektu, za katerega pričenjam živeti in za katerega iščem vse možne poti, da zaživi in zasveti, kot mu je bilo namenjeno.

Za konec pa še spot:

Firefly – In My World

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark