Vaya con dios…

Zunaj je lilo kot iz škafa. Kako primerno si je mislil. A če nebesa jočejo z njim, kdo se smehlja ob njegovi bolečini? Ni razumel.

Zadelo ga je kot iz jasnega. Rekla je, da ne more. Da ne ve zakaj, da ne ve kako, vendar mora oditi. Mora biti sama. Telefonska slušalka, ki jo je držal v roki, mu je povzela iz dlani in ni našel besede, da bi potolažil ne njo, ne sebe. Jokala je. Čutil je njeno bolečino, tako kot jo je čutil vedno, kadar jo je delila z njim. Njene besede so bile zmedene, a ob enem odločne. V njem so se pojavljali zdaj eni, zdaj drugi občutki. Želel se je jeziti, želel je zamahniti z roko, a ni mogel. Niti vedel ni, da jo tako ljubi.

Kmalu mu je teža v prsih prevzela telo in slušalka mu je padla iz rok. Sedel je na tleh in iz njega se je zaslišal krik, krik bolečine, ki je ni mogel več zadržati. Njegovo lice je izgledalo kot temna cesta, ki jo je zalival dež. V glavi se mu je vedno znova pojavljalo eno in isto vprašanje – zakaj? Ni našel odgovora. Pogledal je na zid, kjer je visela njena slika in v omotici stopil do nje, da bi jo raztrgal. Dvignil je roko vendar ni našel dovolj moči. Roka je spolzela po sliki in pobožal jo je po njenem prelepem obrazu. Zagledal se je v njene oči in v glavi so se mu odvrteli dotiki, ki mu jih je bila poklonila, njen dih je začutil na vratu in zaslišal je njen smeh, ki mu je pomenil več kot karkoli na tem svetu.

Ni se zavedal, da jo res tako močno ljubi. Cigaret, ki se je kadil iz pepelnika ga je premamil in pričel je iskati po voznem redu, želel je k njej. Vendar se je ustavil. Rekla je ne. Spoštovati mora njeno odločitev, ne sme ji oteževati situacije. Rad jo ima. Ampak on to hoče on to mora. Bo zatajil sebe, da bo ugodil njej? Moral bo. Moral bo, ker verjame v ljubezen, moral bo trpeti, tudi brez odgovora. Po glavi so mu zopet hodile tiste misli, da nekaterim pač ni usojeno. In on je eden med njimi. Ne, ni se smilil sam sebi, samo odgovora ni poznal. Zakaj? Zakaj je jokala? Zakaj mu govori lepe besede in zakaj ga one bolijo močneje, kot če bi se vse skupaj zvodenelo, da bi umrlo samo po sebi.

Oblekel je jopič in stopil na dež. Želel je oditi. Nekam. A ni imel moči. Sedel je na rob vozišča in solze raztapljal z dežjem. Nikogar ni videl, v daljavi je pel petelin, pa čeprav je bila še noč. Na kratko mu je misel sprejela to pojočo žival za svojo, zmedeno bitje, ki ga čuti in ogovarja. Želel je, da bi ga dež prebudil in bi bil vse skupaj samo sen, a ni bilo tako. Zopet je vstal in se opotekel kot pijanec, bolelo ga je, a ni želel, da mine. Če bi minilo, bi pomenilo, da je lagal sam sebi. A sedaj ve, da si ni. Sedaj ve, da se je nekaj rodilo, a umrlo, še preden je razprlo svoj cvet. Stopil je nazaj v hišo in moker stal sredi sobe. Pogled se mu je ponovno ustavil na sliki. Vzel jo je z zidu in jo objel, kot bi bila prava. Govoril ji je lepe stvari in ni mu bilo mar, da je moker in da skozi okno piha veter. Mislil je zgolj na to, kako ona posluša njegove besede in kako ga gleda s svojimi prelepimi čistimi očmi. Pa čeprav je vedel, da nikoli več…

Izgubil je občutek za čas in noč se je prevesila v dan. Premamila ga je senca, ki je padla skozi okno. Dvignil je sliko proti obrazu, se zazrl v oči in jo poljubil na ustnice. Občutek je imel, da mu bo razneslo notranjost, želel je na glas izgovoriti besede, a ni mogel. V roko svinčnik in zapisal…

Zbogom, ljubezen moja.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

34 odgovorov na “Vaya con dios…”

  1. 1 nevenka nevenka
    19:47 - 18.07.2009

    Ljudje, ki ljubijo, vedno jokajo z dežjem. In potem jokajo tudi s soncem, ker je tako krivično in posveti v temo. Žalost dolgo ljubi dušo, preden se rodi srečna misel. Pričakati jo mora odprto srce.

  2. 2 fetalij fetalij
    20:00 - 18.07.2009

    pizda, kaj je s temi ženskami? “Rekla je, da ne more. Da ne ve zakaj, da ne ve kako, vendar mora oditi.” kaj, mora furat nek safer, da ima občutek, da živi? heh, crazy

  3. 3 nish
    20:18 - 18.07.2009

    Ah…še predobro ve, zakaj gre. Brez razlogov se ne odhaja.

  4. 4 štulič
    20:54 - 18.07.2009

    Čeprav je fikcija, je srhljivo.

    Čeprav pa on trpi namesto nje? ..bolečina je pa z njo odšla? :? al’ ni???

  5. 5 Človek Človek
    21:49 - 18.07.2009

    Nevenka, lepa misel, hvala…

    Dejan, nič ni narobe z njo, ona je bila in bo ostala v vsakem pogledu čudovita. Vse ostalo je zgolj življenje, se tolažim…

  6. 6 Človek Človek
    21:51 - 18.07.2009

    nish, ni vedno tako enostavno… Človek včasih nekaj ve, samo ne ve pa zakaj to ve…

    Štulič, na žalost ni fikcija. In na žalost tudi bolečina ni odšla z njo…

  7. 7 fetalij fetalij
    00:56 - 19.07.2009

    stari ne ti men, da ni nč narobe z njo, ne furi protekcionizma… zakaj bejbe uničujejo neki, kar jim sede, kar jim je kul, kar jim je všeč? kakšni izgovori so to.. ne morem, ne vemzakaj, ne vem kako… brezveze… vem, da so čudovite, tud če so zmešane u pizdu mater, ampak vseen… sej take so ponavad najboljše, najbolj se ufurajo, ampak vseen… a ne moreš bit srečna, a ne moreš uživat v temu, kar maš… pa dobr… nej delajo kar hočejo… jst jih razumem, ko naletim na kšne, sam težko je če jih kdo ne in se naveže, pol je pa jeba…

  8. 8 fetalij fetalij
    00:20 - 20.07.2009

    no tko, men bo potrebno internet blokirat po polnoči, sploh ob petkih, sobotah in potencialno nedeljah… ponedeljkih, torkih, četrtkih,… mogoče tud sredah… okej, po polnoči haha :D

  9. 9 Človek Človek
    01:15 - 20.07.2009

    Ej nisem bil pri računalniku, prek BBja se pa očitno na blogos ne da komentirat.. Se je treba pozanimat zakaj… V glavnem odgovoriti sem ti pa želel tole:

    Fetalij razumem kaj mislis s tem, ampak za druge ne vem, ona je naredila prav. Storila je kar je cutila in ce stvar ni bila to, kar je zelela, potem bi bila stvar samo ena navadna laz. Lepo je da verjeme v nekaj vec in kot je ocitno, je naredila name vtis, ampak, da bi pa zatajila sebe, bi pa postala to kar je vecina ljudi, ki so v vezah, po tihem trpijo in si zelijo, a ostajajo v vezah zaradi drugih bolj prakticnih stvari. Treba je met jajca in tko kot je ona naredila, kljub temu, da se zaveda da bi mogoce me lahko izgubila iz svojega zivljenja, kar si pa verjemi mi da ne zeli, je tvegala ker je tako cutila. Da pa je stvar postala taksna kot je, sem pa kriv sam, oz. Kriv je cas, v katerem sva se spoznala, saj jaz moram pri sebi se marsikaj postoriti in to moram storiti sam. Saj bom se pisal, pa bo bolj jasno. Tara je perfektna zenska, edina napaka je, da ni vec moja, hehe ;)

  10. 10 fetalij fetalij
    07:47 - 20.07.2009

    Sej jst tud podpiram da človek dela to kar čuti in da se ne zadržuje neki, taji sebe ipd., vse dobro. Mene bolj zanima ta impulz, ko nekim ženskam NIKOLI ni dovolj v redu, kot da se bojijo biti srečne ali nekaj in potem kenslajo ljudi, s katerimi se počutijo dobro, ki jih čutijo, s katerimi so se ujele in zveza z njimi ni nekaj navadnega…

    In predvsem ne verjamem tem “da ne more. Da ne ve zakaj, da ne ve kako”… če že nekaj čutiš, verjetno lahko vsaj okvirno razložiš, za kaj se gre. Če ne drugega, si človeku, ki ga bo odločitev prizadela, dolžan vsaj nekakšno obrazložitev… razen če si le-ta res želi biti tako zelo razsvetljen, da mu je dovolj “ne morem, ne vem zakaj, ne vem kako” in bo sucker kot jaz, rekel da razume, ker sam je pa včasih razmišljal podobno in se mu zdi da pa ve kaj naj bi te besede pravzaprav pomenile hehe…

    Zdej kaj vse moraš še ti storit nimam pojma, ampak dobro, ti bolj veš kaj se je dogajalo, verjetno je tebi tudi veliko bolj jasno kot “ne morem, ne vem zakaj, ne vem kako”, pa njej verjetno tega ni bilo treba razlagat. Ampak so primeri, ko človek dobi zgolj to kar je v navednicah in je puščen, da si preostalo razjasni sam, kar pa pomoje ni fer do človeka, ki ga zapuščaš. Ne imet jajc in prodajat izgovore je pa ena izmed lažjih stvari na svetu. Hope that was not the case.

    Ženske, v katere smo zaljubljeni, so pa itak na piedestalu tudi še dolgo časa po tem, ko nehamo z njimi. Včasih se slika sčasoma skali, včasih ne. Včasih zaradi nas samih, ker se držimo v iluzijah, včasih pa zato, ker je ženska res čudovita. Time will tell.

    LP

  11. 11 fetalij fetalij
    07:47 - 20.07.2009

    Ženske, v katere smo zaljubljeni, so pa itak na piedestalu tudi še dolgo časa po tem, ko nehamo z njimi. -> oz. ko one nehajo z nami :)

  12. 12 nevenka nevenka
    13:57 - 20.07.2009

    Veš, morda je trenutno slaba tolaža, a veliko je vredno, če je človek še mlad in v neko vez ne vloži vse svoje vere v ljubezen v smislu, ta in nobena druga nikoli več. Ker na neki točki v življenju človek naredi točno to in ga preprosto zmanjka, iztroši se od bolečine in ne zmore več pognati kolesa. Zato ne bodi tako žalosten, ti še lahko verjameš, da je nekdo naredil prostor za nekoga, ki te bo ljubil bolj. Veliko bolj in njo bo tvoja ljubezen osrečila, nikdar ne bo mislila, da zate, za vaju, česa ne zmore.

  13. 13 nevenka nevenka
    13:59 - 20.07.2009

    Popravljam: tolažba.

  14. 14 Sunshine Sunshine
    13:59 - 20.07.2009

    @ Denis: Ganljiva zgodba. In full lepo napisano. Me je kar zabolelo ko sem brala in mislim, da bi začutila enako tudi če trenutno ne bi bila v skoraj identični situaciji. :(

    @ Fetalij: Če bi bile vsaj le ženske tiste, ki jim nikoli ni dovolj v redu, ki bi zapuščale ljudi, ki jim lepšajo življenje in ob katerih se dobro počutijo. :? Če bi le ženske odhajale, ker ena malenkost ne štima, kljub temu da je milijon in ena stvar popolna, potem jaz zdaj ne bi bila tam kjer sem… :(

  15. 15 štulič
    14:17 - 20.07.2009

    Nu, čeprav ni fiktivna! :roll: tisti, ki bolečino povzroči, jo naj prosim tudi odnese s seboj, ker človeku za nestorjeno, prepuščati krivdo, je ambivalentno, torej, mimo razuma!? :?

    Ljubav je Bol A Bol Je Na Braču! ;)

    http://www.youtube.com/watch?v=4zojIPfOHJQ :twisted:

  16. 16 Človek Človek
    17:29 - 20.07.2009

    Fetalij razumem kaj misliš, closure je dokaj nujna stvar ja… Ko je bilo to pisano, pač ni vedela, saj veš kako včasih je. Sva si pa vzela čas in spoznala kaj je tisto, kar ni vedela in sedaj je slika jasna. Spoznal sem jo dovolj, da sem vedel, da ne gre za izgovor… ja in time will tell ;)

    Nevenka hvala v vsakem primeru. Včasih so zgodbe res težke in žalost je tisto, kar nas premaga. A upanje seveda ni umrlo, to ne bo nikoli, upanje v ljubezen samo, to je… bolečina je bila verjetno tako močna, ko se človek zave, da je razlog sam, da se tega razloga zaveda že dalj časa in mu ni uspelo do sedaj popraviti. In zato je prostor nepomemben, tega je dovolj, pomembno je odpraviti nekaj, kar ne pusti rasti… Ampak zavihali smo rokave….

  17. 17 Človek Človek
    17:35 - 20.07.2009

    Sunshine, tudi tebe je čutiti v tvoji bolečini in žal mi je da je tako. Upam, da imaš dovolj dobrih ljudi okoli sebe, ki ti lajšajo le to…

    Štulič ja, sem dobil razlog, zato želim, da bolečina ostane. Želel sem napisati še naprej, ampak do sedaj mi ni uspelo, saj so bile vse zapisane besede zgolj zmeda, ki še meni samemu ne pomenijo ničesar… To me malo jezi, ker si mogoče kdo misli, da je naredila nekaj slabega, jaz pa vidim ravno nasprotno, upam le, da bom izpolnil, kar sem si zadal…

  18. 18 Sunshine Sunshine
    17:47 - 20.07.2009

    Bolečine mi ne morejo olajšati. :( Mi pa zapolnjujejo čas do tistega trenutka, ko bo bolečina pojenjala. :( In moram ti izraziti vse svoje občudovanje, da si si sposoben priznati, da si razlog ti sam (I quote, nič ne namigujem ;) ) in da moraš določene stvari spremeniti pri sebi. Vem kako težko je to, koliko truda in časa to zahteva in koliko lažje je poseči po liniji najmanjšega odpora, si nadeti svetniški sij in zvaliti vso krivdo na tistega, ki je odšel. Kapo dol!!!

  19. 19 Človek Človek
    18:49 - 20.07.2009

    Upam, da ti čimprej mine… :( Hehe, vem da nisi namigovala, ni mi težko priznati, nekaj kar je res. Če bi lagal, bi lagal sebi… In če kdaj hočem imeti nekoga na način, kot si ga želim, potem je potrebno nekaj storiti. Pa ne samo zaradi drugih, te stvari me ovirajo tudi drugače, zato sem ji tako hvaležen, ker mi jih je znala pravilno predstaviti. Na najtežji način, ampak očitno na način, ki ga edino razumem. Mogoče jo za to še toliko bolj ljubim… Čudna so pota Človekova, haha :D

  20. 20 Simona Rebolj Simona Rebolj
    18:59 - 20.07.2009

    “Ampak so primeri, ko človek dobi zgolj to kar je v navednicah in je puščen, da si preostalo razjasni sam, kar pa pomoje ni fer do človeka, ki ga zapuščaš. Ne imet jajc in prodajat izgovore je pa ena izmed lažjih stvari na svetu. Hope that was not the case.”

    Ja, fetalij, se popolnoma strinjam. Fakof z nevemzakaj, nevemkako, nevemodkod … In to ni praksa samo žensk, ampak tudi moških. Razlog je ponavadi preprosto v tem, da si ne upajo reči bobu bob, ker bi imeli potem na grbi še dodaten safer že itak zapuščenega, potem bi imeli slabo vest, bi se čutili dolžne pomagat, si pa želijo samo čimprej spizdit, vsaj do nadaljnjega. Mistifikacijski nevemzakaj, nevemkako in nevemodkod avtorja teh nebuloz nekako odvezuje občutka krivde. Kot bi rekel, da mu je meteor treščil na glavo in ljubega ne prepozna več. Ni kriv. Prizadetemu zapuščenežu tako odvzameš precej “pravice”, da začne razdajat z jezo in sovražnostjo. Zapuščeni se še vedno fila s kredom upanja, da gre za nekaj bolj nerazložljivega kot razložljivega, torej je v bistvu še ljubljen, samo jebeni meteor dela zmedo.

    In tukaj pride na vrsto vprašanje, kaj je z bejbami ali tipi, ki komplicirajo in zapuščajo partnerje, s katerimi se imajo kul. Prva verzija je, da se nimajo kul, samo potolažijo zapuščenega z nakladanjem o meteorjih in kako se imajo sicer kul. Druga verzija pa je, da se dejansko imajo precej kul, ampak obstaja še nekaj, kar je človeka ponavadi sram priznat in potem spet prodaja mistične nebuloze in pravljice o meteorjih. Eksistenca. Veliko ljudi in v današnjih časih vedno več se boji Romeo in Julija ljubezni s počenim grošem v žepu, ki bo lahko čez nekaj časa izpuhtela v maloro, ostalo bo pa samo jadikovanje, pa po možnosti še lačna usta kakšnega bonsajskega plodu ljubezni zraven. Danes vedno bolj postajajo tudi te srčne zadeve stvar boljšega ali slabšega biznisa. Vsaj hipotetično dober biznis so lahko tudi skupni plani, v kakršne oba verjameta in delata na tem. Čtukaj ni skupnih točk, pa slaba prede. Ker čas revolucije ljubezni socialističnih hipijev, ki so bili preskrbljeni z osnovo in nasmetili klimo s pravljično vizijo o še boljših časih, s čimer so nas pripeljali v degeneriran individualističen materialističen neoliberalen kapitalistični krasni novi svet je mimo. Na našo žalost in njihovo sramoto.

  21. 21 štulič
    12:12 - 21.07.2009

    Samo MissSimonett bi rad dejal, da v zapisu ni nebuloznosti najti le, slovo od resnične ljubezni, če se kej v Shekspiererja razumem! :neutral:

    Od zdaj naprej.. ni nikoli več tiste! Gotovo je Deki!

    http://www.youtube.com/watch?v=XlhE8gN7tas :(

  22. 22 Simona Rebolj Simona Rebolj
    00:27 - 22.07.2009

    @štuliču:

    A veš, da sta bila Romeo in Julija zgodnja pubertetnika, Hamlet duševno razmajan, Ofelija pa psihično in duševno fukjena. Shekspirerja kar razumem, vedno je poskrbel za okvir verjetnosti pri neverjetnostih … o resničnosti ljubezni bi se dalo pa polemizirat … in ja, čudovito je bit nor … če je fuk dober.

    In nisem komentirala zapisa … čustvenih izpovedi ne komentiram. No, razen včasih dajanashop viž … hehe …

  23. 23 štulič
    03:14 - 22.07.2009

    jaja Simonah.. ko gre zares pa začneš zezat’

    To! :) Da je pa Hamlet “duševno razmajan” hehe , boš pa Gaju Juliusu Cezarju nekoč še dokazovala al’ naj bom tihraj al’ pa Demian?!

    http://www.youtube.com/watch?v=nWwgwADwHh0

  24. 24 Človek Človek
    17:29 - 22.07.2009

    Najprej naj se opravičim za zapoznel odgovor, pač zaseden sem in veliko dela me čaka, ki ne dovoli razmetavati čas in energijo. Najprej se zahvalim tebi, Štulič, ker si dojel napisano in seveda za krajšo igro angelskega odvetnika :mrgreen: Simona ta post je objavljen kot vsi poprej, ki spadajo v enako kategorijo. Gre za način nekega izražanja od kar imam blog in to je pač moj način. Mogoče je sama objava resda zelo čustveno močna, pa vendar ravno take sem vedno rad prebiral in takšne so mi dajale vpogled v nek svet, ki mi je bil všeč. Toliko o objavi. Kar pa se tiče tvojega komentarja, seveda imaš pravico do njega, vendar dvomim, da si se oglasila zgolj zaradi tega, ker to mnenje si podala že neštetokrat in ga mi poznamo. Če si ga pa, potem pa je tu še moj odgovor. Ne boš verjela, se strinjam s teboj v določenih točkah. Vendar pa sem le te nekje vmes prerasel. Samo črno belo sem pustil že pred časom za seboj, saj intelekt je super stvar, vendar samo polovična, tako polovična, da je že zelo dolgočasna. Da, tvoji dve opciji sta seveda čisto realni, vendar obstaja še na tisoče drugih razlogov, zakaj nekdo nekaj stori. Kateri niti ni pomembno, vsak pri sebi ve, da bi nam bilo vsem skupaj lažje, če bi bilo samo črno belo. Vendar binarni sistem je stvar računalnika…

    Ne bom raztegoval, ker dejansko nimam časa, kot sem že rekel Fetaliju, bom seveda še pisal, ker to rad počnem… Če bi dobro prebrala komentarje, sem že odgovoril, da je stvar razčičena in jasna, da vprašanj ni več, vendar to ne kvari slike, ki se je odvila določeno noč, ko nekaterih stvari pač ni bilo mogoče ne povedati, ne razumeti. Čustva so super stvar, poizkusi, ne bo ti žal, hehe…

  25. 25 Simona Rebolj Simona Rebolj
    19:02 - 22.07.2009

    @štulič:

    Bom pa dokazovala. Komaj čakam. Prav vznemiril si me s to možnostjo. Cezarja bi znalo celo zanimat, razvnemat in vzburjat. Takšnih danes skoraj ne delajo več … hehe …

    @Člouk:

    V zadnjem od dveh komentarjev sem še posebej poudarila, da nisem komentirala tvojega zapisa. Tudi v prvem od dveh komentarjev sem svoj razpredek naslovila na košček fetalijevega komentarja, torej nisem presojala o tvojih motivih, niti vsebini, načinu, niti o dotičnem odnosu, kakor ga opisuješ skozi drobec epiloga. Da ne komentiram čustvenih izpovedi, ni bilo mišljeno sarkastično v odnosu do takšnih zapisov, ampak ravno zaradi tega, s čimer me “hruliš”. Ker se mi zdi nesmiselno komentirat nekaj osebnega, na kar ima vsak svojih milijon odgovorov iz ozadja, kakor jih pač sam čuti in vidi, predvsem so pa njegove in jih ima silno rad, tako da gotovo nima namena spuščat zraven kakšnih intruderskih pripomb. Takšne razpravice na netu me pa preprosto dolgočasijo, zato tudi če kaj pokomentiram, se distanciram od osebnega. In sem prebrala tvoje komentarje in jih prepuščam nedotakljive tebi. Da kdaj pokomentiram izključno kakšno dajanashop vižo, je bilo mišljeno na zapise, ki neko čustveno izpoved samo izrabijo zato, da prodajajo v nadaljevanju neko populistično kičasto wannabe “duhovno” definicijo. In to kdaj sadistično iz užitka pokomentiram, če se mi ravno ne ljubi raje masturbirat.

    Tega o črnobelem, kar si zapisal, ne bom komentirala, ker zadevo dojemam kot stvar obrambnega mehanizma. Namreč težko je razpravljat o črnobelem ali barvitem vidiku nekoga na podlagi enega komentarja, ki opozori na en okvirni vidik, kakor si ga komentator iz določenih vzrokov izbere za omembo (povod je bil fetalijev komentar o moralni pravici ali nepravici do določenega postopanja, ki dejansko velja za nek stereotip in ima temu primerno tudi streotipno podstat, kar pa nikoli ne pomeni, da gre za edino možno obstoječo resnico, čeprav trdim, da so nianse absolutno podrejene omenjenemu okviru … o tem kdaj drugič). Ne spomnim se, da sem to mnenje zapisala že neštetokrat in ga vi (kdo to vsi vi?) že poznate. V bistvu se ne spomnim, da sem sploh kdaj točno to zapisala.

    Kaj si ti osebno prerasel … in ne samo to … kaj in zakaj dojemaš kot prerasti nekaj, “ne vem”. O teh zadevah lahko komuniciram samo vsebinsko. Zafrkavat, kdo ima večjega, se mi pa ne ljubi. Lahko rečem samo, da me veseli, da te zadovoljuje … kar koli že.

    Na tvojo sodbo iz črnobele malhe, od koder si potegnil nasvet, naj poizkusim čustva, ker so super stvar (torej naj bi sklepal, da veš, kako daleč od čustvene prakse sem osebno, o, jaz, črno nečustveno bitje nasproti belim angelom čustev … hehe), pa tudi nimam kaj dodat iz podobnega razloga tipa “gremo se zafrkavat”.

    Mogoče samo to, no … osebno o osebnem … da takšni zapisi ali izpovedi pri meni ne vzbudijo nujo po izlivu sočuta (tudi če lahko razumem in sočustvujem). Ker preprosto ne mislim (in to ne kar iz vedrega neba), da tipi ljudi, ki ste lahko tako čustveno “transparentni”, to posebej potrebujete v primerjavi s kakšnimi druge vrste tipi ljudi. Še najmanj. Rane zacelite približno premosorazmerno hitro in učinkovito s stopnjo transparentnosti … hehe … in jih seveda enako premosorazmerno hitro in učinkovito spet odprete, ko se ponudi priložnost. To ni kritika, da ne bo kakšnega nesporazuma, ampak samo opazka na podlagi zasebnih raziskav, izkušenj in še česa.

  26. 26 štulič
    20:32 - 23.07.2009

    rebolj! Ponovi to vajo.. če se upašššš?

  27. 27 Človek Človek
    10:12 - 25.07.2009

    Simona drugi komentar sem spregledal, saj sem odgovor pisal, ko ga še ni bilo. Zato sem ga vzel osebno in direktno in priznam, me je špiknilo, zato se tako odreagiral. In glede na samo dve možni opciji, ki sta bili podani sem apliciral črno belo. Se opravičujem za zmoto in neprimerno reakcijo. Kar se tistega ˝mi˝ in ˝poznamo˝ mislim, da smo ravno tu pri meni že debatirali o tem, ne spomnim se točno, ˝mi˝ sem pa mislil tiste, ki kdaj pa kdaj kaj pokramljamo na ta način. In seveda iz užaljenosti in neprimernega trenutka sem zapisal tisto na koncu, priznam. Še enkrat se seveda opravičujem, sem se pa naučil, da kadar pišem objave, ki niso namenjene debati, le te moram ˝zaklepati˝…

  28. 28 štulič
    15:12 - 25.07.2009

    Človek, nikar se opravičevati,no! Drugič pa taka razmišljanja zakleni v srce in jih ne pusti kramljati! Sicer je Simonah dvakrat to isto ponovila in je v tem obziru vrstna diskutantka!

    http://www.youtube.com/watch?v=xhGpHo2wkr8

  29. 29 Simona Rebolj Simona Rebolj
    23:31 - 25.07.2009

    @Človek:

    No, fajn … s to subtilno speskomseposipajočo spravnostjo si me spravil pa v zadrego. Čestitam. Ne vem, kaj naj bevsknem. V tem trenutku bi ti najraje pomila po tleh ali pa zloščila parket … hehe …

  30. 30 Marija Marija
    10:38 - 26.07.2009

    Sočustvujem.

  31. 31 Človek Človek
    09:47 - 27.07.2009

    Štulič zakaj ne? Meni se ni težko opravičiti za napake… Tudi če sem ˝izzvan˝ moram vedeti bolje, mar ne?

    Hehe, Simona, kar je res je pač res, stvari se zgodijo, meni je pomembno kaj z njimi naredim kasneje… Hmm, parket.. hehe

  32. 32 Človek Človek
    09:47 - 27.07.2009

    Marija, hvala.

  33. 33 anna
    17:14 - 30.07.2009

    prav razumem kako to poteka. in dozivljaji so vanzemaljski…ves kaj se meni dogaja, jaz, ki na custvene spletke reagiram obvezno, po sebi, po lastni dusi, teatralicno in mogocno…ko se odvija proces umirjanja, ko sem ze precej dalec s pojasnjevanjem sami sebi zakaj je nekaj tako in zakaj ni, me se vedno v atmosferi obupa in nesrece (to je vse minljivo, ampak tedaj tako podozivljam “zadevo”) spreleti dejstvo, kako fascinantno se je spopadat v takih trenutkih s samim seboj, kaj vse na novo odkrijes in podozivis in kako – naj se slisi osladno, ampak je res – osebno rastes, izkusnja te dela pogumnejsega in vesel si, da si mel priloznost met tako lep stik z drugo osebo….in potem te minevanje porine dalje, da iscec nove ljubezni…

    sem gledala malo prej casanovo…pa sem cist padla v sfero ljubezni in cutnih, srcnih zadev heh Je dost materiala za zbijanje dolgcasa v tej neumni vrocini.

    vse bo ok.

    p.s.> a si me razumel? al sem se zapletla v pisanju? ne da se mi prebirat in ugotavljat smiselnost za nazaj :mrgreen:

  34. 34 Polona P.
    08:33 - 13.08.2009

    Uau Denis … ne morem verjeti, da dejansko še vedno obstajajo zreli moški, ki so dejansko v stiku sami s seboj … in ki znajo videti še kam dlje od očitanja … Naprimer do ogledala in uvideti, da je treba iti naprej na drugačen način. Da se znaš veseliti bolečine, ker razumeš kaj to pomeni za tvojo prihodnost, rast in naslednjo partnerko.

    V ljubezni ni filozofiranja … je le čutenje.

    I am impressed.

    Srečno Denis ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !