Razpravljanje o okusih
De gustibus non est dispuntandum, pravi izvorni pregovor, ki nakazuje na svobodno odločanje posameznika in njegovo naklonjenost k določnim mislim in odločitvam. Pa vendar, ali je to res? Je v tem reku sploh smisel?
Okus, se pravi tisto, kar je posamezniku všeč, je posledica priučenega. V osnovi gre za navado, ki je skozi čas sprejeta na zavednem ali nezavednem nivoju. Lep prikaz vidimo v tem, da človek skozi obdobja spreminja svoja mnenja o tem dejavniku. Tako glede hrane, glasbe, oblačila, knjige, filme, pač skozi vse kar počne ali absorbira. Vsakdo izmed nas je to verjetno opazil, tako pri sebi in pri drugih. V puberteti je večina mladostnikov uporniška in se zateka k stvarem, ki jih kasneje v življenju popolnoma spremenijo ali pa pozabijo.
Če pogledam sam pri sebi, vem, da sem kot otrok sovražil čebulo in papriko. Pripravljeni na kakršen koli način. Veliko je bilo tudi drugih jedil, pa vendar naj omenim samo ti dve. Določene stvari so mi bile napačno predstavljene ali vsiljene in sem posledično do njih ustvaril odpor. In tako je pač to bilo. O tem nisem prav veliko razmišljal, dokler nisem opazil, da kar na enkrat vse te stvari uživam in da so mi celo zelo všeč.
In zakaj je do tega prišlo? Ker so mi bila ta živila nekje na poti drugače in bolj primerno predstavljena. Mogoče primer izpade malce preveč enostaven, vendar te stvari pač takšne so.
Človek se gradi usmerjanju in informacijah, ki jih sprejema. Človek je tisto kar ve. In tako je tudi z okusom. Okus je priučena lastnost in ima zelo malo skupnega s svobodno izbiro. Če je lažje lahko tudi rečemo, kar se Janezek nauči, to Janez zna. Zato je odziv na dražljaj zgolj reakcija, ki nastane na podlagi analitičnega zaznavanja tistega, kar so nam prikazali, kot dobro, ali pač v drugi obliki, kot slabo. Pa vendar več informacij posameznik ima, bolj zahtevna je njegova izbira.
In kje je potem smisel prvotnega pregovora? Se pravi okolje nas gradi, vzgaja in na podlagi tega se definira naš okus. In če ne razglabljamo o tem, kaj ti sporoča okolje, potem prepuščamo usmerjanje in izkoriščanje tistim, ki, kot je v človeški naravi, izkoriščajo vsako našo pomanjkljivost, za doseganje čim boljših lastnih rezultatov, s čim manj truda in vložka. Pa vendar se kdaj vprašamo, ali je to dobro? Kolikšna je naša dejanska socialna zavest? Koliko nam je mar za druge in za svoje okolje, če so današnja dejanja posledica preteklih ustvarjanj in kaj dajemo naprej?
De gustibus non est dispuntandum je očitna ˝politična beseda˝, ki slepi. O okusih je še kako potrebno razpravljati.
12:05 - 27.06.2009
Ok. Kaj pa če bi se imel možnost resetirati. Povrniti tovarniške nastavitve. A misliš, da bi tvoj nabor “okusnih” stvari bil kaj drugačen?
11:34 - 29.06.2009
MaMlaz, če smo tisto kar vemo, potem je to logično… Verjetno bi tripal na turbo telebajske
12:13 - 29.06.2009
Ne govorim samo o glasbi. Hrana, oblačila, filozofija… Čeprav turbo telebajski zajamejo vsaj 3 od 4-ih kategorij.
Vidim, da bo potrebna nadaljnja debata ob ognju na hribu. A ne da, g. Ignoranca?
12:16 - 29.06.2009
Hehe, g. Ignoranca
Če pa še ne vem, čakam, da dobim še nek odgovor, upam, da še danes, potem pa povem
Ja hrane pa TT res ne upoštevajo… Ok, ali pa jaz ne vem za to
12:25 - 29.06.2009
Lahko pa bi. Tele-ćevap, tele-kebab, tele-burek, tele-redbull, tele-cviček …
12:38 - 29.06.2009
haha, midva se norca delava, jutrio bo pa to že na trgu
no ja vseeno boljše kot kar sem videl na Jesenicah – Karavanke Kebab
12:43 - 29.06.2009
Kebab bratstva i jedinstva. He he. še bolje. Kebab “Pr’ karantanskem panterju”
12:46 - 29.06.2009
Hahaha, ja sej Ćevabđinica pri Zmagotu