Čakanje na jutri…

Pripravljalo se je na nevihto. Ležal je na postelji in gledal na plakat, ki ga je prilepil na to zeleno steno, ne toliko zaradi praznine, temveč zgolj zato, da bi jo videl zjutraj, ko se prebudi. In vsako noč se je poslovil na enak način.

S prstom je počasi polzel preko slike in na ustnicah se mu je pojavil nasmešek. Malce zaradi občutka, ki ga je podoživel, malce zaradi samega dejanja, ki mu ni bil blizu. Nikoli namreč ni pomislil, da je kaj takega mogoče. Vstal je, se nagnil skozi okno in opazoval dežne kaplje, ki so močile zemljo. V daljavi je slišal kikirikanje petelina, ki je že davno izgubil občutek za čas, saj je bila že temna noč in vse je spalo. Misli so mu tavale k njej in z odprtimi očmi je sanjaril samo o tem, kdaj jo bo ponovno videl. Zaprl je oči in skozi nos globoko vdihnil. Med okusom dvigajočega prahu je zaznal trohico njenega vonja in z levo roko si je pogladil brazgotinice, ki so jih ustvarili njeni nohti nedolgo nazaj. Včasih ga je bolelo, ker je ni ob njem, vendar se je spraševal, ali bi mogoče pogrešal pričakovanje, ki ga prinese vsako njuno snidenje. V glavi je slišal njen korak in vživel se je v sliko, ki ga je močno zaznamovala.

Videl jo je stati pred njim v tistem najlepšem perilu,z nagajivim nasmeškom na ustih. Njeno popolno izoblikovano telo je vabilo in nezavedno je zadrževal dih.

Približala se mu je in njeno toplino je čutil še preden sta se dotaknila. Lesk njenih oči mu je obljubljal. Le bežno se je dotaknil njenega vročega telesa, tako nežno, kot bi bila narejena iz stekla in ne mesa in kosti. Močno jo je prijel okoli pasu in jo položil na posteljo, da bi jo gledal, saj je želel vsrkati vsak delček slike, ki je ležala pred njim. Njeni dolgi, svileni lasje so se razprostrli preko postelje, njene polne ustnice so bile vlažne kot vedno. Počasi se ji je približal in pazil, da se ne dotakne, saj je užival njen vonj, vzel si je čas, saj čas je imel. S polnimi pljuči in nasmeškom na ustih je nadaljeval po celem telesu in roka mu je počasi polzela v spremljavo. Oboževal je to početje, ki mu je predstavljalo že sam ritual in upal je, da ga bo razumela. Počasi se je obliznil in se ji zazrl v oči in tako sta obstala za trenutek ali dva. Zaprl je oči in nežno je prislonil svoje ustnice k njenim in pozabil, da obstaja. Lahkotno prepletanje in nežen stik sta mu na čase ustvarila že kar neprijeten občutek v želodcu in užitek je prekinil dihanje. Roka je še vedno počasi in nežno polzela po njenem še vedno ne golem telesu, in ustnice so ji pričele slediti. Malce se je že tresel od pričakovanja in samega užitka, poljubljal jo je vedno bolj in sem ter tja z rahlim ugrizom potrdil namen. Počasi je ostala brez zadnje prepreke med njima. Tam kjer je še trenutek nazaj stala krpica, je našel mesto njegov jezik, ki je povzročil krčenje njenega telesa in globok vdih.

Glavo je rahlo naslonila nazaj in s pritajenim glasom izdihnila. Nadaljeval je v enakem ritmu in njena medenica je postajala vedno bolj nemirna, s težavo jo je zadrževal. Počasi se je vračal s poljubi po telesu navzgor in se ji zagledal v oči. Njen pogled je izdajal željo, pa vendar je ni takoj upošteval. Njegovi roki sta še vedno gnetili to prelepo žensko telo in počasi se ji je približal. Končno sta se združila in imel je občutek,  da je ustvarjena samo zanj. Njune ustnice so bile zlepljene v nežnem poljubu, telesi sta se delovali kot melodija popolne skladbe. Vedno bolj globoko sta dihala in vse prepogosto se je v njem pojavljal enak občutek kot takrat, ko sta se prvič poljubila. Odnašalo ga je v neznano in komaj se je zadrževal, saj je želel da traja, če je le možno za vedno. Suvanje je postajalo močnejše in njeni nohti so risali prve rane. Naenkrat se je dvignila, ga obrnila na hrbet in kot domina prevzela vajeti v svoje roke, saj mu ni želela ostajati dolžna. Pred njim se je pojavila v vsej svoji veličini, njeni dolgi svilnati lasje so bili razmršeni in njeno mokro telo se je lesketalo. Kot s kremplji se je prijela za njegove prsi in rahlo je dihnil od bolečega užitka. Njene oči so žarele in ko sta se spogledala je njun obraz zopet prevzel nasmešek, ki je povedal vse. Čutil jo skozi vse pore, čutil jo je na način, ki si ga nikoli ni niti zamišljal. Njuno dihanje je sledilo gibom telesa, njen glas jo je izdajal in izdal. Vrtelo se mu je od užitka, ko se je utrujena in mokra ulegla nanj.  Še vedno sta bila združena in dihala sta globoko. Niti zavedel  se ni poljubov, saj jo je še vedno čutil, še vedno je bil zamaknjen. Objel jo je in stisnil k sebi, smejala sta se, kot bi obema bilo prvič. A bilo je pomembno bolj, kot bi  jima bilo prvič, Pa vendar  je bilo samo še to tisto, kar je ustvarjalo strah o njuni odločitvi.

Zdramil se je iz misli in stopil stran od okna, saj je zunaj že močno pihalo in dež je nosilo v notranjost. Prižgal je cigaret, stopil pred plakat z enakim nasmeškom, ki je izdajal misel, ki obljublja. In komaj je čakal na jutri…

  • Share/Bookmark

5 odgovorov na “Čakanje na jutri…”

  1. 1 anka
    01:45 - 21.05.2009

    Ja, in potem pridemo mi pa s six packi zamorimo in se nočemo spokat domov :mrgreen:

  2. 2 Človek Človek
    22:30 - 21.05.2009

    Anka :lol:

  3. 3 popka
    19:45 - 27.05.2009

    :lol: sicer pa lovely erotic story :P

  4. 4 Človek Človek
    23:33 - 27.05.2009

    Popka in lol je čemu? :mrgreen:

  5. 5 popka
    16:23 - 28.05.2009

    tistmu delu od anke :mrgreen:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !