Kriza je na strani posameznika…

Blogati ali ne, je bilo vprašanje, ki sem ga zopet prejel, zaradi manjšega števila objav in ker sem slišal, da so nekateri prenehali.

Seveda bom pisal dalje, sem odgovoril. Pa saj količina zapisov ni ravno nek pomemben podatek. Ko bi vsaj bilo več tistih, ki bi pisali samo takrat, ko bi imeli kaj povedati in ne zgolj zaradi tega, ker imajo preveč časa, so za to plačani ali pa si zgolj polnijo ego za vsako ceno, bi bil svet blogerstva po mojem mnenju veliko bolj zanimiv. Ampak takrat bi zamrl blogos, platforma za ustvarjanje puhlic in potencialno rumenega, ki ga nadzira pač nekdo iz tistih voda.

Tako bom samo na kratko zapisal oris dogajanja, podrobnosti pa takrat, ko bo prišel njihov čas. Nekaj zadev vmes nisem objavil, ker za to nisem prejel dovoljenja in ker bi mogoče komu lahko tudi škodovala.

Samo življenje poteka po ustaljenih turbulentnih poteh, podpisana so nova sodelovanja, ki bodo prinesla nove izzive, veliko razmišljanja, iznajdljivosti, pregovarjanja, dogovarjanja in prepričevanja, vse v duhu doseganja cilja, ki se marsikomu zdi utopičen v času ˝krize˝. Ampak o tem ne razmišljam. Kriza je na strani posameznika, vsak se z njo ubada na svoj način, zame je to ena od postavk, na katero moram zgolj računati. Ravno tako kot recimo na konkurenco ali na samoiniciativnost zaposlenih.

dd

Mogoče se sliši pretenciozno, ampak tako pač delujem. Tam kjer marsikdo vidi težavo ali pomanjkljivost, jaz vidim priložnost. Priložnost za testiranje okolja, samega sebe in svojih zmogljivosti.

Še vedno se umikam vsakodnevnim slabim novicam, oz. o njih izvem po različnih kanalih mnogo kasneje, včasih celo, ko so že minila. V mojem svetu ni rumenega, ni zgražanja, je kvečjemu tisto, kar je vredno občudovanja in pozornosti. Od lepega ženskega telesa, njenih oči in čudovitega nasmeha, do pozabljenega vezanega predmeta z imenom knjiga. Je svet, kjer so se stvari gradile iz kvalitetnih materialov, ker so se delale s srcem in je svet, ki išče nove poti za razumevanje in dojemanje.

V tem času so se zgodile mnoge reči, mnoga sodelovanja so se očitno iztekla, mnogi odnosi prekinili ali spremenili in vse je del dozorevanja. Vse je del poti, katere edini cilj je rast, krepitev in nadgradnja. Nikjer ni ostal slab priokus, nobenih vrat, upam, nismo zaprli, mnoga so se odprla sama. Veliko misli je postalo še bolj jasnih, nekatere potrebujejo zgolj še čas, da jim slede.

Poleg novih poslovnih izzivov pa je pomlad odprla tudi tisto staro razbrazdano srce. Včasih se ustrašim, da preveč. Polno že skoraj pozabljenih občutkov, polno novih, neznanih, prevzema telo in um, včasih sreča, drugič boj. Zaenkrat je pot sladka in še vedno posejana s trnjem, pa vendar so te noge prehodile že marsikatero pot in stopala so že utrjena. Čakanje sprejemam kot preizkušnjo moči duha, pa vendar po drugi strani ni tako zahtevna naloga, kot se mi včasih zdi. Konec koncev je občutek tisto, kar želim, in ta je prisoten vedno. V mislih in telesu.

Življenje je še vedno polno, svet v spreminjanju in zgodovina se pozablja.

  • Share/Bookmark

7 odgovorov na “Kriza je na strani posameznika…”

  1. 1 Uršula
    02:18 - 12.04.2009

    lepo te je brat. In lepo je brat, da se pri tebi dogaja …in da si še vedno na tvoji poti.

  2. 2 Človek Človek
    12:39 - 12.04.2009

    Uršula, hvala. hehe, se trudimo, da dogaja in da vztrajamo, kaj pa nam drugega sploh preostane ;)

  3. 3 Robert
    09:54 - 13.04.2009

    “Vse je del poti, katere edini cilj je rast, krepitev in nadgradnja.”

    Za kaj?

  4. 4 Človek Človek
    22:09 - 13.04.2009

    Hmm, predvsem za lažji in lepši jutri…

  5. 5 MaMlaz MaMlaz
    08:53 - 14.04.2009

    Člouk… na, tole ti dam.

    http://www.youtube.com/watch?v=BFnIP2NT5Yc

  6. 6 Človek Človek
    20:46 - 14.04.2009

    Mamlaz you are… just too kind :)

  7. 7 Robert
    21:26 - 14.04.2009

    Aha … sem že mislil, da je zadaj kaj gnostičnega …

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !