Zakaj ne naredimo spremembe ali sreča je na strani hrabrih…

Včeraj je prijateljica potrebovala rahlo ˝brco˝ v rit, pa sem seveda priskočil na pomoč. Njena težava je namreč splošna, skupna večini ljudi, predvsem tistim, ki ostanejo v kalupu lastnih vzorcev in enoličnega življenja do konca, čeprav seveda nezadovoljna.

Rekla je: ˝Veš, jaz ne bi tega kar delam danes počela do konca življenja. Saj imam plane, vendar jih nikakor ne morem uresničiti.˝

Na hitro sem ji rekel, da smo vsi ljudje enaki, vsi imamo želje, težava je v uresničevaju le teh.  Zato sem potrepljal starejšo gospo pri semaforju, ter ji rekel, če ji lahko to potrdi. Seveda, tudi ta gospa, stara okoli 70 let je še vedno imela cilje, čeprav je uresničitev le teh daleč od realnega.

Pa me je vprašala kaj lahko stori. Poskusil sem ji razložiti brez ˝strokovnih˝ besed, kot bom tu naredil enako.

Človekovo dojemanje sveta je sila enostavno. Pred vsako spremembo njegova odločitev koleba med prihodnostjo, ki je neznanka in preteklostjo, ki pomeni varnost, saj ga je kolikor toliko varno pripeljala do točke na kateri stoji sedaj. To velja v vseh situacijah, od partnerskih vez, do služb in konec koncev do poletov na luno.

Vsakič ko želimo storiti nekaj novega, predvsem drastičnega se v nas eeeepojavi strah, ki nas na nek način paralizira in v misli se nam prikrade tisto preteklo, vendar zaradi selektivnosti spomina nerealno. Takrat se nam prikažejo zgolj pozitivne slike preteklosti, ki odločitev še bolj otežujejo. Miselni proces se giba med skokom v brezno in med mehko posteljo toplega doma. Tako kot vsako jutro, ko je treba vstati. In ker smo v osnovi bitja, ki počno stvari na liniji najmanjšega odpora, se v primeru, da nam je dovoljeno ostati še kako urico v postelji, raje odločimo za njo, kot pa da bi z veseljem skočili v ledeno jutro, ki lahko prinese nove težave ali pa nove dogodivščine. Vendar ker ne vemo ali nas čaka lepa dogodivščina ali dan prežet z grozotami, se tehtnica raje prevesi nazaj v preteklost.

To je miselni proces.

Pa vendar naše telo potrjuje to dogajanje. Kadar se človek odloči, da bo storil nekaj, česar ni vajen in kjer ni v prepričan rezultat, se iz nadledvične žleze sprosti večja količina adrenalina. Ta pospeši delovanje srca, ki posledično poveča pretok krvi, potenje in druge aktivnosti (kot rečeno se ne bomo spuščali v stroko), in možgani dobijo signal, da se nekaj dogaja in da obstaja nevarnost. Enak dogodek se zgodi, ko človek želi seči z roko v ogenj. Takrat se sproži alarm, ki zablokira analitično mišljenje in človek prične razmišljati nagonsko, kar pomeni, da bo roko kar hitro potegnil ven iz ognja, saj gre za samoohranitveni refleks. In tako se človek umakne iz situacije, telo se počasi umiri in funkcije se vrnejo na običajno delovno raven. Nekako podobno se zgodi v vseh primerih srečanja z novostmi, vendar so po navadi razlogi v ozadju drugačni. A v vsakem primeru je paralizator enak in gre za strah. Strah pred novostjo, zavrnitvijo, izgubo, čimer koli pač.

Tako to pač poteka v nas in je sila enostavno. Ne samo, da smo miselno naravnani k stalnicam in rutini, celo naše telo je ustvarjeno na ta način, da nam ne dovoljuje prevelikih skokov v neznano.

Ko se odpravimo storiti nekaj kar želimo, so dejansko vsi proti nam. In vse kar nam ostane je volja in zaupanje (ali vera), v tisto, kar mislimo, da je prav. A le ta mora biti izredno močna, točno tako velika, kot jo potrebujemo, da damo roko v ogenj.

No tako na čisto kratko, brez prevelikih strokovnih stvari, saj tiste ne zanimajo nikogar. Tiste ki pa jih, pa vedo kje poiskati…

Zato tudi velja Audaces Fortuna Iuvat!!!

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , ,

28 odgovorov na “Zakaj ne naredimo spremembe ali sreča je na strani hrabrih…”

  1. 1 pika pika
    13:33 - 19.03.2009

    Hja, in tisto pranje možganov v otroštvu “hrabro=neumno” malo pripomore k čepenju v toplem gnezdu… Večinoma je tudi ta nauk del “vgoje”.

  2. 2 štulič
    13:52 - 19.03.2009

    Te! Pametne, tud’ vsepovsod rabijo. Mogoče si pa prehitro spremenil objektivno okuliso subbivanja. Stvari se v končni inštanci, dogajajo iz Centra!!! Money?

    http://www.youtube.com/watch?v=gT2SSsr-dT8 Širca hehe :)

  3. 3 nevenka nevenka
    14:11 - 19.03.2009

    Jaz sem skoraj tri leta vsak dan skočila v mrzlo jutro, polna pričakovanj in zaupanja….potem me je pa zapustil, ker on pa ni hotel nobenih sprememb. In sedaj njegov vzorec velja zame. Zmanjkalo mi je pričakovanj in zaupanja. Pokrila bi se čez glavo in nikoli več vstala :-(

  4. 4 custodes
    16:26 - 19.03.2009

    pfuuu.. mislm da si mi poslepsov dan z tem zapisom :)

    a je to iz lastnih izkusenj napisano?

    ps. svaka cast Clovek :)

  5. 5 iztok
    16:35 - 19.03.2009

    Za Nevenko: Poznam ta obcutek….Sem sam dal skozi… ampak ravno to ti hoce clanek dopovedat: NE GLEDE NA OKOLISCINE se clovek mora skup pobrat in spet naprej (ni tolk vazno kam, ker na koncu itak umremo)…naprej v nove situacije, ki nam omogocajo duhovno rast. Saj ravno zaradi tega smo tu na tem planetu in zivljenju.

  6. 6 Sara
    17:02 - 19.03.2009

    VAU :D zelo kul napisano! Dodala bi sam: fortuna adiuvat fortis, insanum non ;)

  7. 7 Človek Človek
    21:09 - 19.03.2009

    Pika, hmm, ja tukaj lahko rečeva, da vzgoja pripomore ali nadgrajuje to osnovo, vendar je stvar že v sami arhetipski obliki takšna…

    Štulič moneys je oblika zanimive energije, vendar nikoli ne preraste primarne – seksualne, ki pa je odvisna od izbire… :D

  8. 8 Človek Človek
    21:12 - 19.03.2009

    Nevenka, pokriti čez glavo se ni težko, samo dihati je toliko težje…

    custodes me veseli… :) lasntih izkušenj? ja, na nek način sigurno. Sem pač takšne vrste oseba, kot majhen otrok… pač vedno pri vsem je prisoten en velik ZAKAJ. karkoli se mi dogaja, vsako stvar analiziram in ker seveda vseh odgovorov ne znam poiskati v sebi, se zaidem h knjigam, kjer poiščem odgovore… ne morem reči da svoje pisanje živim v popolnosti, vendar skozi zavedanje gradim na tem…je lažje, čeprav drži kar pravijo, z znanjem pride bolečina… a tudi te se navadimo…

  9. 9 Človek Človek
    21:20 - 19.03.2009

    Sara, na žalost mi še vedno ni uspelo osvojiti tega pomembnega jezika, zato ne vem točno kaj si dodala… tudi stric gugl ni nič kaj bolj uspešen…

  10. 10 maja
    21:42 - 19.03.2009

    “fortuna adiuvat fortis, insanum non” – sreča je na strani pogumnih, neumnih pa ne (v glavnem – sreča neumnim ne pomaga) ;)

  11. 11 Človek Človek
    22:09 - 19.03.2009

    Maja hvala… Saj sklepal sem o pomenu, ampak raje pa seveda vprašam…

  12. 12 Y.Rabak
    22:22 - 19.03.2009

    Ne zaupaj vsakemu, ki pise brez stresic, Clovek :)

  13. 13 Človek Človek
    22:31 - 19.03.2009

    Hehe, Rabak, dokler mi ne more škoditi se ne obremenjujem :D

  14. 14 Y.Rabak
    22:35 - 19.03.2009

    Good. Lepe sanje, Man :)

  15. 15 Človek Človek
    22:41 - 19.03.2009

    Hvala, enako :D

  16. 16 Uršula Uršula
    00:18 - 20.03.2009

    Skrajšano verzijo sem slišala pred dnevi: Strah je orodje manipulacije naših možganov.Od nas je odvisno, če se mu prepustimo.

  17. 17 ana
    00:20 - 20.03.2009

    “Kadar se človek odloči, da bo storil nekaj, česar ni vajen in kjer ni v prepričan rezultat, se iz nadledvične žleze sprosti večja količina adrenalina.” – da nadaljujem….dobi med drugim tudi lahko trebušno gripo kot jaz…iznenada, takoj po 24h pretresu, miselnem naporu in sekiranciji…še prebolevam, ampak sem preživela :D in ti povem iz lastnih izkušenj, da itak nikol nič ni tak kot se zdi…heh Ustrahujemo se in mislimo, da nam bodo naša vidovita predvidevanja olajšala potek odločanja, izbire….tako smo nemočni glede prihodnosti, pa si zamišljamo razplete, ki se dejansko nikoli ne zgodijo…vidimo v neki priložnosti ponavadi le negativne izide…ko bi le v takih trenutkih doživeli aha efekt in bi pomislili, kako enkratno se je vreči v vodo, v nepoznano in doživeti novo ter se izpiliti…

  18. 18 Človek Človek
    00:27 - 20.03.2009

    Uršula, uh že moja verzija je prekratka… In ne vem če bi se strinjal, da gre za manipulacijo ( v katerem koli smislu besede), gre za ostanke naše preteklosti, arhetipe, ki so človeka obvarovali, da je preživel, saj brez tega varnostnega ukrepa bi preprosto izumrl, ker bi si ˝upali˝ preveč… Se je pa tega potrebno zavedati, ko želimo narediti koraknaprej…

  19. 19 Človek Človek
    00:33 - 20.03.2009

    Ana ja, ti si bolj ˝nežno˝ bitje, da ne rečem pač razvajena, hihi :) pa ne mislim, nič slabega s tem, takšne nas ustvarja okolje. Današnje okolje ne ustvarja borcev, trpežnih ljudi, temveč apatične slabcane ljudi, ki jih vsaka večja psihična ali fizična obremenitev zlomi. Zakaj je tako niti ni pomembno, imajo pa določene industrije kar veliko od tega dejstva. Tvoje nadaljne pisanje je pa točno to, o čemer sem pisal. Skozi besede oddajaš, da si izgubila ali izgubljaš voljo, voljo do življenja ali voljo do moči, kot bi rekel dobri stari pisec, hehe…

  20. 20 Uršula
    00:42 - 20.03.2009

    Jap, pri koraku naprej, kakem ključnem koraku naprej si “izmišljamo” razloge, da ga ne bi naredili …. kar velikokrat se bojimo sprememb, čeprav bi bile pozitivne, ker nas mečejo iz varne rutine (s to prvo osebo množine posplošujem, čeprav vem, da niso vsi taki, a zdaj ne morem napisat Janezek dela tako, Petrček tako, Mihelca drugače, Mojcika podobno, …)

  21. 21 Človek Človek
    11:06 - 20.03.2009

    jap :)

  22. 22 štulič
    12:00 - 20.03.2009

    Oh! Človek; še Eden, takšen, za katerim stoji samo Vsevišnji pa nihče več! :(

  23. 23 Človek Človek
    12:06 - 20.03.2009

    Hehe, ni za skrbet, samo živimo z naravo… In ta z današnjim dnem zapoveduje novo rojstvo :)

  24. 24 štulič
    12:10 - 20.03.2009

    Fajn!!! Zakladno! :)

  25. 25 Človek Človek
    12:35 - 20.03.2009

    Hehe, sigurno :D

  26. 26 Aleksander
    14:37 - 20.03.2009

    Človek, ja to je najtežji poklic vseh nas, ki pa ga ne učijo v nobeni šoli. Šola sama je življenje. Biti samo človek brez titul in nazivov, predvsem pa ocenjevanja in merjenja drugih. Res zanimiva stran, pred vsem zato ker imam na svoji vizitki, pod imenom in priimkom napisano kaj sem po poklicu in to je ČLOVEK.

  27. 27 pika pika
    14:53 - 20.03.2009

    Kako se strinjam s tabo, Aleksander! Poln kufer titul in obeskov brez vsebine! Da ne bo pomote, znanje je zame velika vrednota, ampak ne edina hvalevredna. Daleč od tega.

  28. 28 Aleksander
    19:07 - 20.03.2009

    Ja jaz sem za znanje, samo večina se skriva za titulami. Gdor skriva znanje, ta znanja sploh nima! Kar nekaj let sem delal kot terapevt z umsko in fizično prizadetimi odraslimi. Sprva sem se bav, kako jih bom dojemal, kot invalide ali kot sebi enake. Pa sem imel srečo ker so oni mene vzeli za svojega in me veliko naučili. Nekoč so me prašali kdaj sem srečen; Moj odgovor pa je bil da tisti dan ko se peljem knjim in preživim nekaj uric v njihovi sredini. Še sedaj smo v stikih, prekinitev pa je prišla zs strani ljudi, ki imajo titule in zakone v rokah in se njim ni zdelo potrebno delo, ki sem ga opravljal. Tako pač je….

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !