Trpljenje, ki ustvari biser…

Očitno pomlad ali pa kaj drugega resnično vpliva na moje dojemanje okolice. Celo v knjigah, ki niso leposlovne narave se mi pred oči prikazujejo tople besede, katere bi najraje pospremil z vonjem sveže odrezanih vrtnic.sss

Tako tudi v knjigi, ki je namenjena preučevanju simbolov in simbolizma poleg vseh drugih informacij naletim direktno na tisto, ki opisuje nekaj, kar bi enostavno lahko prilepil na prejšnjo objavo. Ali pa jo zgolj nadaljeval. Ampak mogoče bi bilo to že vse skupaj preveč, zato ostanem vsaj delno pri učenju.

Zakaj sploh raziskovati simbole? No recimo tako. Dnevno se srečamo z nešteto znaki, znamenji in drugimi slikovno besednimi zaznamovalci okolja. Na cestah nas recimo usmerjajo prometni znaki. Logo je znak proizvajalca. Na uradnih zapisih zapišemo svoj ˝znak˝. Sama umetnost je polna simbolike in simbolizma, pa tudi mitologija je ubesednjen simbol. Simbol je poln afektivnosti in dinamike, ki se ne da vedno do konca zajeti v misli ali besede. Sam simbol pa ima dve obvezni sestavini. Vidno zunanjost in prikrito resničnost. Po vidni zunanjosti slutimo globok notranji pomen.

Anton Trstenjak v svojem razmišljanju o človeku kot simboličnem bitju prične z besedami – Človek je bitje znamenj. Edino človek je simbolično bitje, ker edini simbole dojema in razlaga, njihove posamične dele postavlja skupaj tako, da ga nagovorijo in mu nekaj pomenijo.

No naj ne bom predolg, saj bo tisti, ki ga simboli zanimajo globje že poiskal le te, danes bom iz knjige Einführung in das Symbolvertändnis, avtorja Alfonsa Rosenberga prepisal zgolj en odstavek, ki se mi zdi skoraj prelep za razumevanje…

Biser je pojem za okroglo, mehko, svetleče, popolno. To je ssssposebna, iz morja porojena dragocenost. Njegova mati je školjka, iz katere trdote in tudi varovalne temnine je izstopil kot iskra svetlobe. Toda ta čista podoba je zasenčena s trpljenjem. Biser v bistvu povzroči tujek, ki je prodl v školjko in ga le ta obdaja s plastmi tenko nanešenega apna. V teh apnenih slojih svetloba mavrično spreminja barvo. Biser je potemtakem neskončno mila svetloba, ki je prešla v stalnost. Zato je v ozadju njegove čistosti in lepote vedno trpljenje.

Biser je simbol spreminjanja trpljenja v veselje in lepoto.

Nič ni bolj romantičnega od same narave…

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , ,

18 odgovorov na “Trpljenje, ki ustvari biser…”

  1. 1 anna
    23:45 - 2.03.2009

    čisto zadnji stavek s tremi pikicami je več kot resničen in me kr vznemiri….samo pomislim na trenutki v njenem okrilju, pa pozabim na težave…

    sicer pa Trstenjak ni verjetno avtor te misli, da je človek bitje znamenj…če sem pač pikolvoska :mrgreen: in ker se mi je vzbudil kanček spomina na eno branje o simbolih nekega tujega avtorja, ki je izrekel podobno al pa sem zasledila nekje na netu….to je znano od kar človek ve zase :)

    sicer pa sem velika fenica simbolov in to je fajn brca v rit, tvoj post, da se ponovno lotim raziskovanja te zanimivosti naših življenj.

    baaaaaaaaj :D

  2. 2 anna
    23:50 - 2.03.2009

    no, sam še to…hecno, da je simboliko izumil človek in je nastala predvsem zaradi občutenj, ki jih je človek doživljav v stiku z naravo…in posrečeno kako verjamemo v te simbole….predvsem se mi zdi bistvo tega, da vidimo v naravnih pojavih – karkoli spada sem – lepoto, da nam vzbuja užitek, da vzbuja sama pozitivna občutenja, da vpliva na nas, na naše življenje…morda se simbolni pomen lahko z drugačno izkušnjo tudi predrugači….

    šum morja in obalni zrak v kombinacijami z neskončnostjo črnega vesolja in oddaljenimi planeti, ki so nam nedosegljivi…no, to recimo ima zame eno izmed močnih simbolik :D

  3. 3 Človek Človek
    00:36 - 3.03.2009

    Ana, mislim, da je iz knjige Človek bitje prihodnosti, nisem pa čisto prepričan. Lahko je tudi iz V znamenju človeka… In seveda nisem rekel, da se je on tega domislil, je pa o tem pisal.

    S tvojim drugim delom se pa ne bi strinjal. Kolikor je meni znano beseda simbol prihaja iz glagola symballein (grško), kar pomeni sestaviti skupaj. Da ne razlagam po svoje, sem poiskal na netu: “Symbols cannot be understood as an unstructured collection of tokens that map to a collection of referents because symbols don’t just represent things in the world, they also represent each other. Because symbols do not directly refer to things in the world, but indirectly refer to them by virtue of referring to other symbols, they are implicitly combinatorial entities whose referential powers are derived by virtue of occupying determinate positions in an organized system of other symbols.” (Terence Deacon, The Symbolic Species, p. 99) Simbol je veliko več kot priučena reakcija, na katero ciljaš s ˝predrugačitvijo˝… To kar ti praviš, da ima pri tebi močno simboliko je zgolj prožilec čutov in spominov, pač glede na del možganov, kjer ima prožilec prožilo.

    Pri teh stvareh ni fino kar tako posploševati, predvsem ker so lahko v napačnih rokah tudi zelo nevarne :mrgreen:

  4. 4 nevenka nevenka
    07:48 - 3.03.2009

    Simboli so nastali zaradi potrebe po komunikaciji in je abstraktno zamenjalo konkretno. Že sama misel na nekaj je nekaj čisto posebnega, če jo kakorkoli označimo, da je razumljiva širši množici na enak način, je že simbol. Sama se s simboli srečujem v pesniškem jeziku, čeprav je metaforika pogostejša. Simbol ima namreč stalen pomen, pesniški jezik poskuša odkrivati vedno nove in drugačne. Pisava sama je v bistvu tudi stvar simbolov. Jezik ima besede s simbolno vsebino, torej osnovno in prenešeno. Tudi pojmi sami so po svoji naravi simbolni, npr. ljubezen. Kaj vse si zamislimo, vse do šopka vrtnic. Res je tak čas, ki prebudi in ozavesti marsikatero lepoto, ki jo človek želi prenesti v svoja občutja. Pomlad bo. Odkriti bo treba spet kakšno skrivnost, skrito za neznanim simbolom :-)

  5. 5 anna
    09:31 - 3.03.2009

    še vedno mislim o svojem in delno se strinjam z definicijo… ;) Nisem pa mela namena posploševat, le en del – vidik mišljenja o tem…

    pa sej nism rekla, da ti to trdiš o Trstenjaku…samo navrgla sem, ker si ga navedel pač tako iz knjige…. :D

    “..because symbols don’t just represent things in the world, they also represent each other. Because symbols do not directly refer to things in the world, but indirectly refer to them by virtue of referring to other symbols,…” – ja, sej s tem ni kaj za oporekat….ampak iz tega lahko nardiš spet celo znanost ;) – pa ne TI, aaggrrhh, nasplošno pravim :mrgreen:

  6. 6 anna
    09:32 - 3.03.2009

    “sej s tem ni kaj za oporekat” – “sej TEMU ni …”, popravek :mrgreen:

  7. 7 Nataša Nataša
    09:43 - 3.03.2009

    Meni pa se zdi nepošteno, da školjka trpi. In kaj potem, če iz tega nastane biser? Če bi kdo vprašal školjko, ali si želi trpeti zato, da bo potem povrgla neko perlo, ki mogoče njej sploh ni lepa oziroma ji nič ne pomeni – bi verjetno rekla NE. Mogoče zato ne maram biserov. Ker njihov nastanek povzroča živemu bitju bolečino. Od simbolov mi je najljubši dvignjena, stisnjena pest. Posledica vzgoje in pevskega zbora. ;)

  8. 8 nevenka nevenka
    10:01 - 3.03.2009

    Školjka se s tem, da tujek obleče v biserovino na res nenavaden način obrani, saj tako tujek samo poveča. Biser je iz aragonitnega apnenca in organske snovi, ki se imenuje konhin. Za trpljenje potrebuješ zavest, ki dojema bolečino. Bolj verjetno je, da školjka na tak način odpravi težavo.

  9. 9 Človek Človek
    11:54 - 3.03.2009

    Nevenka, hvala za dopolnitev. Ja Po nekaterh trditvah naj bi bil celo to naša prva govorica. In ja dober čas je ja :D

    Ana, prav :)

    Hehe, Nataša, nepošteno… Zakaj misliš, da bi rekla ne? Konec koncev se skozi bolečino rojevajo najlepše stvari, od potomcev, do umetnosti in konec koncev tudi najmočnejše misli, ki zahtevajo pest ;)

  10. 10 Človek Človek
    11:55 - 3.03.2009

    Huh, Nevenka, ne bi se spuščal v debato o zavesti živih bitij, hehe, ampak prosim ne uničuj romantike, ne glede na to da je oblačno zunaj… :D

  11. 11 nevenka nevenka
    12:08 - 3.03.2009

    Saj nisem hotela uničiti romantike, a da bi nekdo trpel ob pogledu na bisere, mi pa tudi srce ne da :-)

  12. 12 Človek Človek
    12:11 - 3.03.2009

    Hehe, takšni, ki ob pogledu na biser trpe in se ob pogledu na pest vesele, so čudaki… :)

  13. 13 Nataša Nataša
    12:14 - 3.03.2009

    Uh, Človek, ne vem… ko me boli glava, ne morem roditi niti pašte, kaj šele kakega eseja…

    No, se pa strinjam s pestjo – če ne bi bilo trpljenja, ne bi bilo revolucij, ne pesmi in ne Kombinata. Mimogrede – vabljen v Menzo pri koritu za 8.marec, nastopamo na festivalu Rdeče zore. Zvečer. :)

  14. 14 Človek Človek
    12:25 - 3.03.2009

    Nataša no vidiš :) Hmm, mogoče pa res pridem praznovat, zakaj pa ne… :)

  15. 15 mica mica
    16:21 - 11.03.2009

    trpljenje je nekaj, za kar je potrebno dozoreti, da ga pravilno razumemo in se pozneje iz njega tudi kaj naučimo. Redkokateremu je s trpljenjem prizanešeno. nekateri imajo to “srečo”, da ga znajo preložiti na druga ramena….. Domala vsak človek – globoko v sebi-nosi kakšno bolečino, kajti svet ni popoln, pa tudi naša usoda se rada poigra z nami. Redke pa so oblike trpljenja iz katerih se potem rodijo biseri. Eno tako je samo rojstvo, a vseeno mislim, da nobena mati ne gleda na svojega otroka skozi neznosne bolečine, ki jih je ob rojstvu doživljala. Ne vem, kaj čuti školjka, medtem ko “rojeva” biser, verjetno ji je podobno kot je bilo tudi meni, ko se je otrok odločil, da bo prišel na svet. Ne želim pa si, da bi se počutila tako kot sem se takrat, ko sem- na pol odraslega-otroka izgubila. Ko sem ga že enkrat imela, z njim podoživljala otroštvo, mladost..pa žal, tudi odhajanje. To pa je bolečina, ki se je ne da opisati. In je tudi nikomur ne privoščim. Niti školjki ne.

  16. 16 pokahontas
    18:26 - 12.03.2009

    ti ….dons smo že 12-ga …tko čist btw …move your ass, or better, fingers :)

  17. 17 Uršula
    11:03 - 14.03.2009

    P dobro no …. koliko časa mora minit ……………………………………………………..

  18. 18 Človek Človek
    00:51 - 16.03.2009

    Hmm, pa saj ni tragedije, če ni komedije… ;) Grem poizkusit…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !