Lepota v čistih očeh…

Skozi oblake je prodiral prvi žarek. Še vedno je bilo hladno, saj se zima ni končala, a dnevi so postajali daljši. Veselil se je pomladi, ki je prinašala novo življenje.

Stopil je skozi vrata in se odpravil proti mestu. Ogledoval si je obraze, vendar danes ni videl v njih ničesar. Vsakdanji negotovi pogledi so bili že stalnica, ki ga je spremljala na vsaki poti, nagli koraki in nemir so bili del  ljudi, ki jih je srečeval. Danes jim niti ni namenjal veliko pozornosti, saj je bil malce odsoten, pravega razloga niti ni bilo. Imel je občutek, kot da nekaj pričakuje, ampak sanjalo se mu ni kaj.

Zaželel si je kavice v starem delu, vendar mu danes vreme ni bilo naklonjeno. Ko je prišel do kavarne so oblaki prekrivali nebo in veter je pihal, da je odnašalo časopise po ulici. Odločil se je, da se sprehodi do prijateljice, ki ima trgovinico na trgu in ki je vedno nasmejana, kot da ne bi bila s tega sveta. Poznata se že več kot desetletje, a nikoli ni izvedel ničesar o njej. Vedel je samo zunanje stvari. Ampak vedno, kadar sta se srečala sta se skupaj nasmejala običajnim, vsakdanjim stvarem in vedno je bilo vprašanje, kaj bosta našla danes.

Vendar danes je ni bilo tam. Bil je ravno čas kosila, zato je trgovinica samevala z zaprtimi vrati. Popravil si je ovratnik na plašču in stopil naprej. Usmeril se je proti reki. Rad je gledal vodo, saj ga je pocccmirjala. V daljavi je zagledal postavo, ki se je vozila na kolesu. Prihajala je vedno bližje in obris je dobival podobo, ki mu je postajala všeč. Bilo je dekle. Peljala se je počasi, kot da se vozi zaradi vožnje same in ne zaradi poti. Kmalu je prišla že dovolj blizu, da je videl njen nežen obraz in tople oči, v katere se je zazrl in obstal kot vkopan. Vrnila mu je pogled in se odpeljala mimo. Obrnil se je za njo, kot bi bila magnet in jo še vedno opazoval. Čez kake pol kilometra se je nenadoma ustavila. Še vedno je gledal v njeno smer in stal na mestu. Opazil je, da nekaj ogleduje kolo in da je očitno nekaj narobe. Srce mu je pričelo hitreje biti in stopil je proti njej. Skoraj bi že pričel teči, vendar se je previdno ustavil, saj je ni želel prestrašiti. Ko je prišel bližje je previdno pozdravil in vprašal, če potrebuje pomoč.

Molčala je in ga milo pogledala, zato je stopil h kolesu, a bi pogledal, kaj se je zgodilo. Počena je bila sprednja zračnica in rezerve seveda ni imela s seboj. Skomignila je z rameni in se želela posloviti, ko ji je predlagal, da jo pospremi del poti, saj ni imel nikakršnega cilja in mu bo v veselje. Privolila je in prijel je kolo in odpravila sta se nazaj proti mestu. Pričel jo je spoznavati in jo skrivoma opazoval. Delovala je uglajeno, na čase kar malce prestrašeno. Kmalu sta prišla do mostu. Podala mu je roko in poslovila sta se. Še nekaj časa je gledal za njo in se odpravil proti domu. Ni si mislil veliko.

Naslednji dan se je zopet odpravil proti reki. Ni vedel ali samo zaradi nje ali zaradi tega, ker se mu včeraj ni uspelo pogovoriti z reko. Sedel je na klop in si prižgal cigareto. Opazoval je valove in poslušal dddžuborenje. Ni ostal dolgo, saj je bilo še vedno zelo hladno. Danes ni prišla. Niti je ni pričakoval. Naslednjih nekaj dni je imel veliko dela, zato je skoraj pozabil na tisti dogodek, dokler je tisti dan ni zagledal pred seboj. Tokrat brez kolesa. Ker sta imela čas sta odšla v tisto domačo kavarno, kjer je vedno dišalo po svežih slaščicah in kjer se je vedno dobro počutil. Sedela sta za mizo in zopet jo je poslušal in opazoval, medtem ko mu je zaupala že veliko stvari. Izvedel je že veliko o njej, med drugim tudi to, da ne živi samskega življenja. Vendar ga to ni motilo. Ugajala mu je njena odkritost in milina, ki jo je čutil, ko je govorila.

Tako sta se sem ter tja srečala in vsakič se je končalo z lepim pozdravom in prijetnim počutjem. Postajala mu je vedno bolj všeč, pa čeprav si tega ni želel, saj je vedel, da sanja v prazno. Spoznaval je njen svet domišljije, njene sanje, njene tihe misli in njene čiste želje za življenje. Tako sta nekega dne sedela na klopi ob reki in med pogovorom ji je ušlo, da se boji, da bi ji postal všeč. V trenutku ji je priznal, da čuti enako in nastala je napeta situacija. Razložila mu je, da ne more, ne sme, da to ni prav, saj ni samska in on jo je razumel. Ni ga bolelo. Kmalu sta se poslovila in ostal je sam.

Razmišljal je o vsem, kar se je zgodilo in o situaciji ki je nastala in upal je, da ne bo pobegnila v stran. Tega si ni želel, saj mu je njena družba ugajala in konec koncev raje trpi, če je potrebno ob njej, kot da se njuno poznanstvo konča še preden se je dodobra pričelo. Pripravljen je bil na vse. Ni mu bilo toliko do uveljavljanja svojega, saj ni želel vplivati na njo, ker se mu je zdela čista. Čista duša, ki bi ga razočarala, ko bi storila prehitro potezo. Pripravljen ji je bil dati ves čas na svetu, naj ostane takšna kot je, pa čeprav v objemu drugega. On to lahko, ker on to mora. Ker on verjame v čistost in lepoto, ker mu je površnost postala že tujka.

Minilo je nekaj dni, preden se je zopet odpravil k reki. Sedel je na tisto klop in gledal v vodo. Vsako minuto se je nestrpno obračal in opazoval, ali se bodo njune poti ponovno križale. In prišla je. Sedla je poleg njega, kot da se ne bi nič zgodilo in bilo mu je prav. O tistem nista govorila več, čeprav so mu misli hodile tudi tja. Želel si je marsikaj, ampak ni želel pokvariti tistega kar ima. In imel je. In hodil je vsak dan k reki in se oziral, kdaj bo prišla, če bo prišla. In bilo mu je toplo.

  • Share/Bookmark

7 odgovorov na “Lepota v čistih očeh…”

  1. 1 Karmen
    09:59 - 1.03.2009

    Hvala ti za tale zapis, Denis. Kaj bi dala, da bi res lahko ostalo le tako.

  2. 2 Človek Človek
    13:04 - 1.03.2009

    Karmen, kako to misliš?

  3. 3 Karmen
    13:19 - 1.03.2009

    Eh, ni za javnost:-)

  4. 4 Človek Človek
    13:25 - 1.03.2009

    Hihi, ok :D

  5. 5 Tan!a
    22:42 - 1.03.2009

    Orkaduš no. Rezervo je zmer treba met s seboj! :D Čeprav v tem primeru dobro da je ni bilo, ker potlej je ne bi spoznal.. pa čeprav na takšen način kot jo je. Čudovit zapis v vsej svoji tragičnosti :) )

  6. 6 Človek Človek
    22:26 - 2.03.2009

    Tan!a a si mal reklame delaš? :lol: Ma sej ni tragično, te stvari nikoli niso tragične… ;)

  7. 7 Tan!a Tan!a
    11:23 - 3.03.2009

    Reklamo? Jst pa že ne :D (hvala za eno idejo mimgrede)

    Hmm.. malce so. Priznaj! :P

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !