Narcisove preobrazbe

Trenutno se nahajam v dokaj turbulentnem času, če se naslonim na prejšnji zapis. Selitev pač nisem vajen. Kaj šele, da bi bil vajen ˝hitrih˝ premikov… Življenje v ˝cimerski skupnosti˝ mi je tudi bolj tujka kot ne, saj moji študijski dnevi v Rožni niso bili ravno dolgi.

Pred selitvijo sem pač živel osem let sam, v prevelikem stanovanju, kjer je bilo vedno toplo in kjer si hodil gol, kadar se ti je zahotelo. Še Strica muca sem lahko imel. Priznam, včasih me kar zamika, da bi šel lepo nazaj, kjer imajo stvari svoje mesto in kjer se človek počuti varnega in domače. Ampak tega enostavno ne morem narediti. Prišel sem z idejo in za njo moram stati. Tako pač je. Ovire se pač pojavljajo in pričakujem jih še več. Vedno bolj zahtevni bodo preizkusi. Ampak ali je to je dobro? Ali to ima kak smisel.? Na vse ali nič? Z glavo skozi zid? Ali zgolj zaslepljenost v – sreča je na strani hrabrih?

Bolj kot vse skupaj me moti pomanjkanje prave jasne misli, kako ideje postavljati v realnost. Ko človek uporablja v poslih in življenju že utečene poti, in se drži uporabe že začrtanih brazd človeškega uma, je vse skupaj samo še stvar pravil. A kaj ko želiš pravilaMetamorphosis of Narcissus kršiti? Ko želiš nekaj, kar je mogoče celo preveč za tvoje okolje? Kaj storiš? Odnehaš? Odideš v drugo okolje, kjer je ta stvar bolj mogoča? Ali pa preprosto vztrajaš in iščeš pot? Katera ˝poguba˝ je težja?

Je bolečina, katero nosiš celo življenje s seboj in je nastala zaradi tega, ker nisi poslušal srca, večja od bolečine, ki jo prinese ponižanje in osamitev v realnosti? Kdo bi vedel.

Včasih gledam ljudi in se mi zdi, kot da je njihov žalosten pogled resnična posledica tistega, ko si rečeš, zakaj nisem naredil tisto kar sem čutil?

Bojim se, da če bi to, kar žene zatajil, da bi zatajil življenje samo. In to zgolj zaradi strahu pred tem, da mi ne bi uspelo? Ali pa enostavno zaradi tega,  ker bi se premalo cenil? Kako bi potem lahko še komu rekel – vse se da če se hoče? Bi imel pravico še kdaj komu vlivati upanje, če sem ga sam izgubil vase? Kdo potem postanem?

˝When that head slits when that head splits when that head bursts, it will be the flower, the new Narcissus, Gala – my narcissus”

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , , ,

7 odgovorov na “Narcisove preobrazbe”

  1. 1 pika pika
    20:03 - 6.01.2009

    Uh, kako uspeš strpati toliko vprašanj v svojo … glavo ;-) ?

    Tisto o poti in cilju poznaš. Kaj pa tisto o “božji masti”? Če veš še to, da imamo ljudje svoje cikluse, ki nam določajo trenutke spoznanj, in vse to vržeš v multipraktik, je odgovor na dlani :-) . Konec koncev moramo večkrat malo skreniti na stranpoti, da naberemo kakšno na prvi pogled nepomembno izkušnjo, katere vrednost spoznamo šele, ko se vrnemo nazaj na željeni/izbrani/določeni? tir.

  2. 2 Človek Človek
    00:32 - 7.01.2009

    Pika, bilo je daljše v prvotni zasnovi…

    In ja, res je, učimo se dalje…

  3. 3 Uršula Uršula
    21:47 - 7.01.2009

    A nisem jaz tukaj komentirala … da je treba vztrajat

    sem mislila, da sem

    odloči se za idejo, vztrajaj pri njeni realizaciji, ker je to boljše, kot pa, da odnehaš ali pa sploh ne začneš. Treba je delat tisto, kar čutiš … drugače si suženj vsega…

  4. 4 Človek Človek
    22:56 - 7.01.2009

    Uršula, saj bom, saj moram, kaj pa naj…

  5. 5 Uršula Uršula
    00:06 - 8.01.2009

    joj, ko bi vedel, kako jaz zdaj trpim, zaradi moje ideje … pa se pravzaprav uresničuje … a naslednja faza bo veselje, ker se uresničuje ….

    Gre za pot, kajne, ne vedno za cilj …

  6. 6 Človek Človek
    00:24 - 8.01.2009

    Uršula, ti sedaj trpiš ker se uresničuje, naslednja faza bo pa veselje za enako?

  7. 7 Uršula
    08:58 - 8.01.2009

    ehm, ja, saj vem, da se ne sliši logično. Ampak ta hip se pri uresničevanju pojavljajo neprijetni stranski učinki, neodobravanje okolice, a verjamem, da bo minilo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !