Polnoč prinesla bo nov dan…

Božični večer je. Utrujenost počasi pojema, pa vendar je še vedno prisotna. Narava letos ni stopila v primerno razpoloženje, prav tako tudi on ne.

Še vedno razmišlja o tem, naj gre ali ne gre med ljudi. Vse skupaj doživlja bolj kot ne neresnično, v določenih trenutkih se mu stvari naravnost gabijo. Kot bi živel v popolnoma drugi dimenziji, ne svoji, temveč nekje, kamor je postavljen, ker je tako padlo. Pravzaprav nenamerno.

Dogodki preteklih dni so vzeli svoj davek. Jeza, zaradi pozabljenega je prerasla v apatijo. Moč je zgolj utvara. Pozabil je na edine smiselne praznike, na praznike posameznikov, ki so vredni obstoja.

Vse mu postane jasno, ko se zazre vase. Je lahko bolj prazen? Kaj ga je naredilo takšnega? Pa saj mu  nihče nikoli ni želel hudega…

Mogoče je sedaj pravi čas, da razmisli o preteklem letu in si naredi obveze za drugo. Ampak ali ima to kak smisel? Pa saj se niti ne spomni, kaj je bilo vse lani in konec koncev je to naredil že vsa leta prej, pa niti ne ve, kaj je želel. Tudi danes ni drugače. Zakaj bi si postavljal cilje, ko so cilji zgolj iluzija, s katero se bo moral sprijazniti ne glede na to, kaj si bo želel.

V glavi mu še vedno odzvanjajo njene besede, ki mu jih je dala ob slovesu. To je zadnje, kar ga je močno zaznamovalo, česar se resnično spominja. Pa vendar je čustva včasih imel. In prepričan je, da jih ima tudi sedaj, vendar drugačna. V iskanju si vedno osamljen.

Ni postavil dreveščka. Letos ni nasedel. Celo poklonil ga je naprej, naj se drugje vesele. Naj se veseli tisti, ki jim je to dano. On mora iskati. V vsakem novem dnevu se mora boriti z resnico drugih in vsak nov dan mu prinese misel, da lačnim solza v očeh ne pomaga. On je zgolj posameznik in njemu je dano iskati, a krvavi boj množic ne sedi v toplini tujega doma. Resnic je več.

Ni izbire. V sklopu spirale je vsaka stvar na svojem mestu, mogoče zgolj kot opozorilo, mogoče bolj kot ne krik. Razdvojenost med svetovoma duši, razdvojenost znotraj sebe distancira. Distancira sebe od drugih, distancira sebe od sebe.

Danes je dan, ko tudi tisti, ki ne verujejo, verujejo. Danes bodo sveti hrami polni in tudi sam bo šel. Pa čeprav to ni njegova vera. Vendar tam bodo tudi tisti, ki le to imajo. Storil bo to kot upor rdečim pokvekam z belo brado, ki na enak način žele zasenčiti nekaj, kar zasenčila že prejšnja brada. Počastil bo idejo o popolni ženi, materi, zaščitnici magije in narave. Njej, ki je skrbela za sužnje in njej, ki je poslušala premožne. Njej, ki je imela tisto, kar svetu danes manjka.

You see me here, Lucius, in answer to your prayer. I am nature, the universal Mother, mistress of all the elements, primordial child of time, sovereign of all things spiritual, queen of the dead, queen also of the immortals, the single manifestation of all gods and goddesses that are, my nod governs the shining heights of Heavens, the wholesome sea breezes. Though I am worshipped in many aspects, known by countless names … some know me as Juno, some as Bellona … the Egyptians who excel in ancient learning and worship call me by my true name…Queen Isis.

Mirne in nežne praznike želim vsem

Človek

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , ,

16 odgovorov na “Polnoč prinesla bo nov dan…”

  1. 1 lordwales
    21:20 - 24.12.2008

    Bloganje je fina stvar, več si povemo kot po gostilnah, sem in tja pa je treba stopiti iz sence monitorja in se družiti.

  2. 2 clovek clovek
    21:28 - 24.12.2008

    Ja res je ja. Tukaj lahko misel razpredemo, jo dokončamo, ne da bi se obremenjevali ali nas kdo zastopi, posluša ali konec koncev zmoti. Seveda se pa strinjam tudi z drugim delom…

  3. 3 Marija Marija
    22:31 - 24.12.2008

    Lepo, Človek. :-) Cilji so res iluzija, toda nekateri si ne upamo živeti brez nje (še). :-) Pa tisto z brado… hehe.. resnično.

  4. 4 clovek clovek
    22:49 - 24.12.2008

    Marija, saj si jaz tudi ne upam, odkrito povedano, tako samo pride… Hmm, ja te brade so bile vedno sumljive :) aja, pa hvala ;)

  5. 5 Uršula
    22:51 - 24.12.2008

    Vraga, Človek, nehaj …. ne, ti kar nadaljuj tako,

    samo hudič je, ko se človek poistoveti s Človekom …

  6. 6 clovek clovek
    22:58 - 24.12.2008

    Uršula, hudič zakaj?

  7. 7 Uršula
    23:00 - 24.12.2008

    zadnji stavek: človek = Uršula s svojim trenutnim razpoloženjem, Človek = ti

  8. 8 clovek clovek
    23:03 - 24.12.2008

    Hmm, ja, saj to sem razumel, sedaj mislim da mi je jasna še razlika – čustva…

  9. 9 Uršula
    23:06 - 24.12.2008

    ehm, zdaj pa meni ni jasno, kaka razlika, kaka čustva?

  10. 10 Uršula
    23:16 - 24.12.2008

    Jz nisem našla razlika, vsaj ne velike, le drobne malenkosti so drugačne, ki pa vseeno vodijo do istih misli.

    Lebdim v levem zgornjem kotu sobe, opazujem se med branjem Malega princa, med katerim sem si vzela čas za solzavi film, se vrnila h knjigi, se odločala za odhod med ljudi ali ne, zaznala tvoj nov zapis in si priznala stvari, ki sem jih opazila med opazovanjem same sebe.

  11. 11 clovek clovek
    01:19 - 25.12.2008

    Hmm, zanimivo, a ni? Ampak ne vem zakaj potem hudič…

  12. 12 pokahontas
    13:20 - 25.12.2008

    in? si se šel “drenat”?

  13. 13 clovek clovek
    16:07 - 25.12.2008

    Sem šel ja. Drenjal se nisem. Všeč mi pa tudi ni bilo. Mogoče napišem…

  14. 14 pokahontas
    16:22 - 25.12.2008

    potrudi se, če se ti bo le dalo …me res zanima, kaj te je gnalo ;) …mene, kot “vsiljeni” pripadnici dotične vere, odbijajo tovrstni shodi da jao …

  15. 15 clovek clovek
    16:25 - 25.12.2008

    Ne gre za to da se mi ne bi dalo, malce je težko pisat o takšnih stvareh…

  16. 16 clovek clovek
    17:44 - 25.12.2008

    No evo Poka, sem že

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !