Arhiv za December, 2008

Danes je 301.220.08 – novoletna želja…

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja, Človek v okolju dne 30 December, 2008 avtor Človek

Ura je 04:28. Še en dan je preživet, še eno jutro je pred menoj. Vsa vprašanja so še vedno prisotna, odgovori so daleč.

Trenutno se lahko napotim zgolj v ˝smiselno spanje˝ ali bolje rečeno -  ˝normalno˝ doživljanje jutrišnjega dne, ampak, ali bo to dovolj?

Vsak dan mine v spraševanju, ali je to – to? Je to tisto, kar naj bi življenje bilo? Je to tisto kar si želim?

Ne vem, v tem stanju lahko rečem samo to, kar sem rekel prijateljici:

Naš cilj ne sme biti cilj, naš cilj mora biti naša pot… Verjeti v to ni lahko, ampak… tu manjka cel kup, saj sem dojel šele takrat, da … rakija dela svoje… hehehe

Človek pri človeku, podobne misli, čuti podobno, a ne razume enako…

Opomba samemu sebi – spoštuj tiste, ki se svobode boje, in daj tistim, ki darila žele… Tvoj smisel ni v uresničevanjui drugih, tvoj smisel je v iskanju sebe…

Vse skupaj nekako pripelje do časovnega razmaka v neki majhni namišljeni sobani, kjer čas kaže – 06.22. Khm…

Zaključek večera?  Igra ni zapletena… ampak, kdo jo sploh še hoče igrati?

Danes bo novo jutro in zopet se podredim. Se podredim okolju, sprejmem uveljavljene norme in živim tiho, da kdo me ne opazi..

Bojim se biti to kar sem, ker bojim se biti sam… In ne zato, ker bi se bal Boga, temveč zato, ker vem kako verjeti v sebe…

Kaj me definira takšnega kot sem? No tudi besedilo pesmi, tistega, našega, ˝nepotrebnega˝ housa, ki vseeno pravi:

YouTube slika preogleda

Ultra Nate – Free

Where did we go wrong?

Where did we lose our faith? My brother is in need,

but can he depend on me? Do you think if one of you tried,

maybe you could find - a better friend than any other

If you gave more than you took - life could be so good

Come on and try – Nows the time —– Chorus

Cause youre free… To do what you want to do.. Youve got to live your life Do what you want to do

Chant Do what you want…. Do what you want to do…

Are we all strangers

Does anyone really care

Deep down were all the same

Trying to hide our pain

You think you can never trust another

cause theyre all out to get ya

We have to live in this world together

If we open up our hearts

Love can finally start

Come on and try

Nows the time

Chorus

Chorus

Cause youre free… To do what you want to do.. Youve got to live your life Do what you want to do

Chant Do what you want…. Do what you want to do…

Bridge when youre down and youre

Feeling bad

Everybody has left you sad

Feels like no one will pull you through

Its your life whatcha gonna do

Make that change lets start today

Get outta bed get on your way

Dont be scared your dreams right there

You want it reach for it

Chorus

Cause youre free… To do what you want to do.. Youve got to live your life Do what you want to do

Chant Do what you want…. Do what you want to do…

V nekakšnem kratkem okvirju, hvala vsem ljudem, ki se nahajate okoli mene, hvala, ker me dopolnjujete in mi pomagate na moji poti ter ustvarjate to, kar postajam… Upam, da sem sam v korist tudi vam.

srčno in močno leto 2009 nam želim vsem,

denis

  • Share/Bookmark

Vihar ujet v trenutku…

Objavljeno v Skupno, Človek ljubi dne 29 December, 2008 avtor Človek

Morje je bilo mirno in zgolj nekaj razbitin je nakazovalo,da je se včeraj divjala nevihta, ki je obljubljala potop vsega živega. Sedel je na palubi svoje barke in v misli želel priklicati dogodke zadnjih dni, ki jih je na nek način želel pozabiti, po drugi strani pa se jih je oklepal kot utapljajoči se naključnega kosa lesa, katerega je prinesla voda. Je bila to usoda, da se mu ni zgodilo enako kot mnogim, ki danes stoje na pomolu in objokujejo svoje ladje, ali pa zgolj naključje, da je prav on zašel v zaliv, ki ga je obvaroval hudega. V glavi mu je se vedno zbijalo in uničen želodec mu je govoril, da nekaj ne dela prav. Hudičeva ognjena voda, ki mu je sinoči zopet prevzela um je puščala posledice. Že skoraj si je prisegel, da ne bo več pil, pa vendar, bi se zgodilo kar se je, če ne bi? Se vedno je nosil njen vonj, ki ga ni želel sprati, saj to je vse kar mu je ostalo. In to ne prvič.

Spomin je počasi dobival obraze, ki so prešerno nazdravljali, se smejali ter sem ter tja zapeli. Maske so počasi padale in vzdušje je proti jutru postajalo nevzdržno, le njen okajeni smeh ga je zadrževal. Kot začaran ni mogel umakniti pogleda z njenih velikih sijočih oči, ki so zgolj iskale pozornost vsakdanje praznine. Preglasna glasba je onemogočala normalen pogovor, a do tega mu niti ni bilo. Zato si je ogledoval gibanje teles v tej zapuščeni pristaniški podrtiji, kamor so se zgrinjali različni osebki, verjetno z enakim razlogom. Kozarec v rokah se ni želel sprazniti, pa čeprav ni več videl v čem je smisel. Mogoče ga tudi ni bilo. Nekajkrat sta se spogledala in razmišljal je o tem, zakaj je zavil v to hudičevo mesto, čeprav je vedel, da bo tam. Bil je prepričan, da je vse skupaj pustil za seboj in da je bila preteklost zgolj flirt, ki ni nosil nikakršne teže. V to je bil popolnoma prepričan, saj je vedel kje stoji. Vstal je in se odpravil proti pomolu. Zunaj je veter že pričel s svojo godbo in vedel je, da mora spraviti barko čim dlje od priveza, preden bo prepozno. Obrnil se je in krenil proti čolnu, ko je kar na enkrat stala pred njim.

˝Zakaj si prišel? Vedel si, da bom tu, zakaj?˝

Ni ji odgovoril, saj niti ni vedel odgovora. Zaužita pijača mu je zbegala misli in vse kar je v tem trenutku vedel je to, da si je zeli. Gdddledala ga je direktno v oči in tudi sam jih ni spustil. Položil ji je roko na obraz in se preden je uspela se karkoli reci so se njune ustnice združile in vročica mu je prevzela telo. Umaknil se je le toliko, da bi ji pogledal v oči. Veter je postajal vse močnejši in spomnil se je na barko. Prijel jo je za roko in povlekel za seboj. Ni mu ugovarjala in ni se branila. V trenutku je dvignil sidro in odvezal čoln, saj se je mudilo. Mudilo zaradi nevihte mudilo zaradi nje. Usmeril je proti odprtemu morju in stopil k njej. Bila je gola in počasi se je dotaknil njenega belega telesa, ki je vroče vrelo in se odzivalo že ob najrahlejšem dotiku.

Poljubljal jo je na mestih, ki so vodila v nebesa, poljubljal jo je na mestih, ki so nosila spoštovanje. Zunaj je besnelo in veter je zibal barko in dobil je občutek, da ju bo prevrnilo. Vendar se ni mogel ustaviti. Sedaj je bila ona vse in vse je bilo tisto kar si je želel. Njeno globoko dihanje ga je spodbujalo k iskanju nedorečenega in nikoli si ni mislil, da obstaja kaj lepšega kot igra dveh teles, ki želita naslade. Obležala sta drug ob drugem in neukročene misli mu niso pustile zapreti oči. Morje se je umirilo in lahno zibanje jo je popeljalo v sen, a on je ostal buden. Obrnil je čoln proti pristanu in sedel na robu postelje vse dokler nista prispela do priveza, kjer je legel nazaj k njej in jo opazoval še naprej. Narahlo ji je gladil zdaj lase, zdaj druge dele telesa, narahlo, da je ne prebudi. Kmalu bo dan in moral bo na kopno. Zibanje barke je uspavalo tudi njegovo utrujeno telo a ne za dolgo, saj je moral na pot. Ko je tako zopet sedel na robu postelje ni vedel, ali jo vidi zadnjič ali jo bo mogoče še kdaj ugledal. Vedno je bilo odvisno od nje. Vedel je, da tako mora biti in vedel je, da drugače ne gre.

Ropotanje s sosednje barke ga je prebudilo iz sanjavosti in zavedel se je, da bo moral odriniti. Teža v trebuhu je popuščala, glavobol je ostal. Stopil je v kajuto, kot da je mislil, da ga bo čakala tam. Razgrnil je rjuhe in utrujeno stopil na zrak, pospravil mreže in odvezal čoln. Počasi je razprl jadra in veter ga je ponesel proti modri globini, brezciljno a z nasmeškom na ustih. Danes mu je vseeno za ulov, danes je imel njo. In vse kar mu je ostalo je spomin in morje pred njim.

A bilo je toplo.

  • Share/Bookmark

Prva ljubljanska polnočnica

Objavljeno v Skupno, Človek v okolju dne 25 December, 2008 avtor Človek

Božični večer je bil hladen, večerja, ki si jo je pripravil mu ni teknila, mogoče niti ni bil lačen. To je bil njegov prvi božični večer v tem mestu.

Oboževal je cerkve. Njihovo arhitekturo, okrasje, vonj po kadilu in misel, da verni ljudje nosijo oznanilo, pa čeprav sam ni bil vernik. Ne te, ne katere druge ustanove. A nocoj se je slavilo rojstvo. Rojstvo novega upanja, mogoče.

Kljub temu, da ni bil razpoložen za kakršno koli interakcijo z ljudmi, se je odločil, da se bo udeležil obreda, v upanju, da začuti vsaj del skupnosti v kateri je lebdel.

Na pot je stopil zgodaj, saj je pričakoval, da se bo v hramu nabrala množica, vendar ne tako zgodaj, da bi morebiti ujel sedež. Sedeti ni želel, sedenje je namenjeno tistim, ki jih stanje utrudi. Njega po navadi ni. Rad je čutil celotno telo. V danem trenutku neke ideologije je celo nekje v kotičku misli upal, da ga bo vsaj za trenutek predal.

Glavni vhod je bil zaprt, zato so vstopali s strani. Bil je pol ure prezgoden a v notranjosti se je že trlo ljudi. Našel je popoln prostor zelo blizu oltarja in si ogledoval freske in ornamente znotraj te velike zgradbe. Nekaj stvari mu je bilo všeč, večina pa preveč plastičnih in modernih, kar nikoli ni odobraval. Še vedno je verjel, da ima vsaka stvar svoj prostor in čas in da nekatere stvari je potrebno ohranjati na način kot so nastale, ne glede na trenutne vzgibe. Zgodovina ostaja in se ponavlja.

Ljudje so množično hodili za oltar ogledovati postavljene jasli, vendar se s tem ni želel obremenjevati, ogledoval si je raje obraze okoli sebe. Kmalu se je obred pričel.

V center pozornosti je stopilo nekaj mož, ki so bolj spominjali na vojaške generale, kot na ljudi z duhovnim namenom. Poleg njih so mladi farani nosili novodobne sveče, a za njimi je sedelo kar nekaj ljudi v civilni opravi, moški in ženske. Spraševal se je kaj počno tam, saj tja niso niti pod razno sodili, saj so kvarili občutek nečesa večjega, višjega.

K mikrofonu je stopil zdaj ta, zdaj oni, a slišal ni nikogar. Iz zvočnikov nekje v ozadju je bilo komaj razpoznati besedo ali dve v vsakem stavku in tudi verniki so bili bolj kot ne zbegani, saj so zdaj vztajali eni, nato drugi, a očitno ne ob pravem času. Oče v četrti klopi je že trdno spal, tudi gospa mesto za njim je zaprla oči. Glasba osemnajstega stoletja priznanega skladatelja je prihajala iz zvočnikov, svetleče orgle so nemo molčale. Nerazumljivost samega obreda so mu zbegala dekleta v civilnih oblačilih, ki so nekje iz prvih vrst klopi stopala na oder in brala iz Knjig.

Vse skupaj se je odvijalo v duhamornem tonu, niti prilika o rojstvu, upanju in ljubezni do človeka, ki je bila edina razumljiva, ni dajala vtisa, da bi bili vsaj za delček sekunde veseli tega dogodka. Otrok je zaspal v naročju očeta, mlad par, ki je prišel v družbi staršev se je držal za roko. V prostoru je zadišalo kadilo in obred je vodil zdaj en, zdaj drugi.

Zaprl je oči in v sebi iskal vsaj delček tistega, kar je po navadi našel v podobnih situacijah, vendar razen močno udrihajočega srca ni našel ničesar. Ponovno je odprl oči in iskal poglede okoli sebe, želel je zagledati vsaj eno oko, v katerem bi našel iskrico tistega o čemer so govorili, a obrazi so bili nemi, oči povešene. Le tu in tam se je kak parček stiskal in se nasmihal.

Vse skupaj se je že bližalo koncu, zato se je odločil izstopiti preden se množica vsuje skozi mali prehod stranskega vhoda. Zunaj je pokalo od veselja, kuhano vino je teklo v potokih, nekdo je pravkar uriniral pred vhod božjega hrama. Na glavo si je poveznil čepico, roke globoko potisnil v žepe plašča in s hitrim korakom stopil po ulici.

Tudi letos je sveti duh ostal nekje drugje.

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , , , , ,

Polnoč prinesla bo nov dan…

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja dne 24 December, 2008 avtor Človek

Božični večer je. Utrujenost počasi pojema, pa vendar je še vedno prisotna. Narava letos ni stopila v primerno razpoloženje, prav tako tudi on ne.

Še vedno razmišlja o tem, naj gre ali ne gre med ljudi. Vse skupaj doživlja bolj kot ne neresnično, v določenih trenutkih se mu stvari naravnost gabijo. Kot bi živel v popolnoma drugi dimenziji, ne svoji, temveč nekje, kamor je postavljen, ker je tako padlo. Pravzaprav nenamerno.

Dogodki preteklih dni so vzeli svoj davek. Jeza, zaradi pozabljenega je prerasla v apatijo. Moč je zgolj utvara. Pozabil je na edine smiselne praznike, na praznike posameznikov, ki so vredni obstoja.

Vse mu postane jasno, ko se zazre vase. Je lahko bolj prazen? Kaj ga je naredilo takšnega? Pa saj mu  nihče nikoli ni želel hudega…

Mogoče je sedaj pravi čas, da razmisli o preteklem letu in si naredi obveze za drugo. Ampak ali ima to kak smisel? Pa saj se niti ne spomni, kaj je bilo vse lani in konec koncev je to naredil že vsa leta prej, pa niti ne ve, kaj je želel. Tudi danes ni drugače. Zakaj bi si postavljal cilje, ko so cilji zgolj iluzija, s katero se bo moral sprijazniti ne glede na to, kaj si bo želel.

V glavi mu še vedno odzvanjajo njene besede, ki mu jih je dala ob slovesu. To je zadnje, kar ga je močno zaznamovalo, česar se resnično spominja. Pa vendar je čustva včasih imel. In prepričan je, da jih ima tudi sedaj, vendar drugačna. V iskanju si vedno osamljen.

Ni postavil dreveščka. Letos ni nasedel. Celo poklonil ga je naprej, naj se drugje vesele. Naj se veseli tisti, ki jim je to dano. On mora iskati. V vsakem novem dnevu se mora boriti z resnico drugih in vsak nov dan mu prinese misel, da lačnim solza v očeh ne pomaga. On je zgolj posameznik in njemu je dano iskati, a krvavi boj množic ne sedi v toplini tujega doma. Resnic je več.

Ni izbire. V sklopu spirale je vsaka stvar na svojem mestu, mogoče zgolj kot opozorilo, mogoče bolj kot ne krik. Razdvojenost med svetovoma duši, razdvojenost znotraj sebe distancira. Distancira sebe od drugih, distancira sebe od sebe.

Danes je dan, ko tudi tisti, ki ne verujejo, verujejo. Danes bodo sveti hrami polni in tudi sam bo šel. Pa čeprav to ni njegova vera. Vendar tam bodo tudi tisti, ki le to imajo. Storil bo to kot upor rdečim pokvekam z belo brado, ki na enak način žele zasenčiti nekaj, kar zasenčila že prejšnja brada. Počastil bo idejo o popolni ženi, materi, zaščitnici magije in narave. Njej, ki je skrbela za sužnje in njej, ki je poslušala premožne. Njej, ki je imela tisto, kar svetu danes manjka.

You see me here, Lucius, in answer to your prayer. I am nature, the universal Mother, mistress of all the elements, primordial child of time, sovereign of all things spiritual, queen of the dead, queen also of the immortals, the single manifestation of all gods and goddesses that are, my nod governs the shining heights of Heavens, the wholesome sea breezes. Though I am worshipped in many aspects, known by countless names … some know me as Juno, some as Bellona … the Egyptians who excel in ancient learning and worship call me by my true name…Queen Isis.

Mirne in nežne praznike želim vsem

Človek

  • Share/Bookmark
Tagi: , , , , ,

Na kratko o Bložiču

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 21 December, 2008 avtor Človek

Rahlo je še zgodaj, zato ne bom kompliciral. Odlično sem se imel, hvala vsem za prihod in podporo, komaj čakam, da se zopet snidemo in da pridejo tudi tisti, ki tokrat niso. Več ko bom pričel razmišljat…

Dodajam še mnenja in vtise, ki sem jih zasledil, če kdo ve še za kakšnega, naj prosim pove.

Sex, drugs and rock’n’roll ALI Sex, Bložič in rock’n’roll

Zbložičenost pa to.

Najbolša božična žurka EVR!

tudi to ni objava o bložiču

Bložič 2008 – fotografije

fak, kakšen blackout…

To ni objava o Bložiču

Novi look… brkovi

Prijazna mladina

Nikomur nisem oblubla da ne bom pisala o bložiču

Bruh, rig, drisk…1

Na hitro o Bložiču (ker glava ne pusti obširnejšega poročila)

  1. ali zakaj z medico nisva več tabolš prjatla) ali tudi to ni objava o bložiču[back]
  • Share/Bookmark

Jutri je Bloooožiiič

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 19 December, 2008 avtor Človek

Noše zadnja objava glede Bložiča. Se pravi -

Jutri, sobota s pričetkom ob 20h – Kavarna SEM, Metelkova 2!!!

Dokončen seznam je takšen, mogoče še kdo manjka, zaradi uporabe FBja ali pozabljenega zapisa, ampak nekako, to je to:

Ace (http://ace.blog.siol.net)

Alesh (http://wtf.si)

Ana (http://ratoncrack.blogspot.com)

Anna (http://anna.blog.siol.net)

Andrej (http://futr.blog.siol.net)

AndyBaby (http://andybaby.blog.siol.net)

Anka (http://ankabulovec.blog.siol.net)

Artificial (http://artificial.blog.siol.net)

Astarte (http://astarte.blog.siol.net/

Blazz (http://blazz.blog.siol.net)

Bonny (http://bonny4u.blogspot.com)

Boštjan Zrimšek (http://zrimsek.si)

Bufo (http://bufo.si)

Buksijakarc (http://buksijakarc.blog.siol.net)

Cyco (http://fxmedia.blog.siol.net)

D-mashina (http://deusexmashina.blog.siol.net)

Denis h. (http://clovek.blog.siol.net)

Devon (http://devon.blog.siol.net)

Dicky Hardy (http://www.dickyhardy.blogspot.com)

Dijana (komentatorka/bralka)

Dr.filomena (http://drfilomena.com)

Fetalij (http://tyschew.blog.siol.net)

Gyzar (http://gyzargeek.blog.siol.net)

Had (http://had.si)

Helena Kermauner (http://krtina.com)

Helenca (http://helenca.blog.siol.net)

Hirkani (http://zibelka.si)

Homerun (http://homerun.blog.siol.net)

Irena (http://irena.blog.siol.net)

Irenca (http://eirene.blog.siol.net)

Jacko (komentator/bralec)

Jazzy (http://jessy.blog.siol.net)

Kameleonka (http://tokzavesti.blogspot.com)

Kandela (http://kandela.blog.siol.net)

Kašpar (http://kaspar.blog.siol.net)

Katja (bralka/komentatorka)

Kobrowsky (http://kobrowsky.com)

Kristjan (http://kristjan.eprostor.net)

L. Noir (http://art-pour-noir.blogspot.com)

Lolita (http://so-damn-beautiful.blogspot.com)

Lukaz (http://lukaz.blog.siol.net)

Maky (http://maky.blog.siol.net)

MaMlaz (http://pikainmamlaz.blog.siol.net)

Marija (http://maryland.blog.siol.net)

Marushka (http://krizisce.wordpress.com)

Mateja (komentatorka/bralka)

Mayozi (http://mayozi.blog.siol.net)

Mendij (http://mendij.blogspot.com)

Mikec (http://www.mikec.si)

Mitja (komentator/bralec)

Mojcas (http://mojcas.blog.siol.net)

Mr.Mojo (http://mrmojo.blog.siol.net)

Neuro (http://neuromancer.blog.siol.net)

Neža (bralka/komentatorka)

Nika (http://darlingnikki.blog.siol.net)

Nika (http://nikja.blog.siol.net)

Nimfa (http://missnymphee.blogspot.com)

Nina (http://nina.blog.siol.net)

Ninochka (http://ninl.blog.siol.net)

Pengovsky (http://pengovsky.com)

Pet-in-g (http://seks.blog.siol.net)

Peter (http://blog.vest.si/liffe19)

Pika (http://pikainmamlaz.blog.siol.net)

Piroman (http://piroman.blog.siol.net)

Piskec (http://www.krtina.com/blog)

Pižama (http://pizama.blog.siol.net)

Ponpet (http://ponpet.blog.siol.net)

Pris (http://pris.blog.siol.net)

Robert (bralec/komentator)

Robertinho (http://robertinho.blog.siol.net)

Rok&Tjaša (http://rokintjasa.blog.siol.net/)

Salonitka (http://salonitka.blog.siol.net)

Saša Gerčar (www.sasagercar.com)

Si. R. (http://log.rucigaj.com)

Sikfak (http://sikfak.blog.siol.net)

Simona Rebolj (http://simonarebolj.blog.siol.net)

Sinčica (http://spranjca.blog.siol.net)

Snowblind (http://pilot.blog.siol.net)

Sosed (http://sosed.blog.siol.net)

Sparkica (http://blog.mozganostroj.com)

Sunshine (http://sunshine.blog.siol.net)

Šuši (http://susi.blog.siol.net)

Teoo (http://teoo.blog.siol.net)

Tosja (komentator/bralec)

Urška (http://myspace.com/urskabugging)

Vanja (komentatorka/bralka)

Vesna (http://vesna.blog.siol.net)

Volk (http://volkec.blog.siol.net)

Zaza (komentator/bralec)

Zloba (http://zloba.si)

Hrano prinesite s seboj, predvsem pa prinesite veliiiko dobre volje, odprto srce in mmm, ok ne ne bom… :D

V glavnem, odštevamo še 32 ur!!! Blooooožiiiiič :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Bložič odštevanje…

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 15 December, 2008 avtor Človek

Iz dnevnika blogerja…

Dan B. se je približeval. Pregled čet je trajal od jutra do mraka, vse je moralo biti pripravljeno na sovražnikov preboj, kateri je bil napovedan za 20. uro, pet dni kasneje.

Vojak si je v dnevnik z rdečo šminko, ki jo je pozabila Ona, zapisal datum 20.12.2060, s črkami, kot bi bil sodni dan. Nihče ni vedel kaj naj pričakuje. Ponekod so bile čete že kar malce opešane, saj je bitka za mesto, ki se je pričela v tem mesecu, že iskala svoj davek.

Vendar mesto še ni padlo. Vsak dan je bil preizkušnja, ki se je z vsakim koncem tedna samo še stopnjevala. Ampak bil je prepričan v svoje soborce.

Vsakič, ko se je ozrl po jarkih, v katerem so skupaj ležali je pomislil, kolikokrat so morali skupaj sklanjati glave zaradi strelov proti njim, je začutil toplino. Vedel je, da v teh jarkih ležijo ljudje, ki niso po naključku tam, kjer so se znašli. In vedel je, da te ljudi druži nekaj, kar mnogi drugi ne razumejo, ali pa ne želijo razumeti. Pa čeprav ima vsak svoj pogled.

Sedel je nazaj in se zagledal v risbo datuma, ki jo je začrtal z rdečilom. Dišalo je po višnjah. Za trenutek se je odmaknil v pričakovanje in ves strah ga je minil.

No, namen te teme je bil zgolj – a gremo odštevat? :)

  • Share/Bookmark

Blogerska elita gre na Bložič 2008

Objavljeno v Skupno, Človek ustvarja dne 8 December, 2008 avtor Človek

Kdor je vstal, je zgubil stol. Kdor pa se ne bo prijavil na Bložič pa ni faca.

Prijav je vedno več, zato je čas da kakšno rečemo tudi o programu. Programa enostavno ne bo. Ker ga ne potrebujemo, smo rekli.

Zato bomo vsi odvisni od dveh sukalcev ploč, Zhelca Kovacha in Soniie Forsyta. In kakšna glasba se nam obeta? Edina prava glasba za takšno zabavo se sestoji iz funka, disca, rocka in starih sloveskih popevk. Je potrebno še kaj dodati? Mislim, da ne.

Seveda lahko pričakujemo, da nas bo presenetila tudi naša Anka, s čim, pa ve samo ciganka. In ne Anka ni ciganka, pa čeprav se rima.

Za vse ostalo pa ste prepuščeni sebi in lastni iznajdljivosti. Mi ne sprejemamo nikakršne odgovornosti.

Ponovno dodajam dopolnjen seznam, kjer nas je že 76, kar pomeni, da bo prostora kmalu zmanjkalo.

Ace (http://ace.blog.siol.net)

Alesh (http://wtf.si)

Ana (http://ratoncrack.blogspot.com)

Anna (http://anna.blog.siol.net)

Andrej (http://futr.blog.siol.net)

AndyBaby (http://andybaby.blog.siol.net)

Anka (http://ankabulovec.blog.siol.net)

Artificial (http://artificial.blog.siol.net)

Blazz (http://blazz.blog.siol.net)

Bonny (http://bonny4u.blogspot.com)

Boštjan Zrimšek (http://zrimsek.si)

Bufo (http://bufo.si)

Buksijakarc (http://buksijakarc.blog.siol.net)

Cyco (http://fxmedia.blog.siol.net)

D-mashina (http://deusexmashina.blog.siol.net)

Denis h. (http://clovek.blog.siol.net)

Devon (http://devon.blog.siol.net)

Dr.filomena (http://drfilomena.com)

Fetalij (http://tyschew.blog.siol.net)

Gyzar (http://gyzargeek.blog.siol.net)

Had (http://had.si)

Helena Kermauner (http://krtina.com)

Helenca (http://helenca.blog.siol.net)

Hirkani (http://zibelka.si)

Homerun (http://homerun.blog.siol.net)

Irena (http://irena.blog.siol.net)

Irenca (http://eirene.blog.siol.net)

Jacko (komentator)

Jazzy (http://jessy.blog.siol.net)

Kameleonka (http://tokzavesti.blogspot.com)

Kandela (http://kandela.blog.siol.net)

Kašpar (http://kaspar.blog.siol.net)

Kobrowsky (http://kobrowsky.com)

Kristjan (http://kristjan.eprostor.net)

L. Noir (http://art-pour-noir.blogspot.com)

Maky (http://maky.blog.siol.net)

MaMlaz (http://pikainmamlaz.blog.siol.net)

Marija (http://maryland.blog.siol.net)

Marushka (http://krizisce.wordpress.com)

Mateja (komentatorka/bralka)

Mayozi (http://mayozi.blog.siol.net)

Mendij (http://mendij.blogspot.com)

Mitja (komentator/bralec)

Mojcas (http://mojcas.blog.siol.net/)

Mr.Mojo (http://mrmojo.blog.siol.net)

Neuro (http://neuromancer.blog.siol.net)

Neža (bralka/komentatorka)

Nika (http://nikja.blog.siol.net/)

Nimfa (http://missnymphee.blogspot.com)

Nina (http://nina.blog.siol.net)

Ninochka (http://ninl.blog.siol.net)

Pengovsky (http://pengovsky.com)

Pet-in-g (http://seks.blog.siol.net)

Peter (http://blog.vest.si/liffe19)

Pika (http://pikainmamlaz.blog.siol.net)

Piroman (http://piroman.blog.siol.net)

Ponpet (http://ponpet.blog.siol.net)

Pris (http://pris.blog.siol.net)

Robert (bralec/komentator)

Robertinho (http://robertinho.blog.siol.net)

Rok&Tjaša (http://rokintjasa.blog.siol.net/)

Salonitka (http://salonitka.blog.siol.net)

Saša Gerčar (www.sasagercar.com)

Si. R. (http://log.rucigaj.com)

Simona Rebolj (http://simonarebolj.blog.siol.net)

Sinčica (http://spranjca.blog.siol.net)

Snowblind (http://pilot.blog.siol.net)

Sosed (http://sosed.blog.siol.net)

Sparkica (http://blog.mozganostroj.com)

Sunshine (http://sunshine.blog.siol.net)

Šuši (http://susi.blog.siol.net)

Teoo (http://teoo.blog.siol.net)

Urška (http://myspace.com/urskabugging)

Vanja (komentatorka/bralka)

Vesna (http://vesna.blog.siol.net)

Volk (http://volkec.blog.siol.net)

Zloba (http://zloba.si)

Sikfak (http://sikfak.blog.siol.net)

Lukaz (http://lukaz.blog.siol.net)

Nika (http://darlingnikki.blog.siol.net)

Astarte (http://astarte.blog.siol.net/)

Katja (bralka/komentatorka)

Dicky Hardy (http://www.dickyhardy.blogspot.com)

Mater sama elita, ccc…

Nijno se moram zahvaliti za pomoč tudi v tem postu Ireni, Cycu  in Boštjanu Zrimšku za dobro voljo in nesebično pomoč. Res hvala.

To je to. Samo še enajst dni, potem pa enostavno – štala!!! Huh… :mrgreen:

  • Share/Bookmark

Zasneženi duhovi…

Objavljeno v Skupno, Človek v okolju dne 1 December, 2008 avtor Človek

Zvečerilo se je. Sneg je čedalje močneje naletaval. Vklopil si je tisti stari gramofon in na mizo pred okno postavil zadnjo francosko rezino ter si nalil kozarec.

Oblekel je obleko in si nadel kravato, tako se je pač počutil. Tako se tam velikokrat počuti. Kot, da bi se vanj za tisti čas naselil nek stari duh, ki kraljuje v ledenih zidovih.

Bil je izredno dobre volje, saj se je prodalo še eno umetniško delo prijatelja, pa čeprav so vsi menili, da tokrat temu ne bo tako. Sedel je za mizo in prijel kozarec. Nasmihal se je ideji, kako bi bilo videti z druge strani, če steklo ne bi bilo samo enosmerno, saj se je razprostiralo preko cele stene. Slika se mu je zdela še bolj bizarna, saj je na oknu nalepljen tudi ogromen plakat, na katerem je sam, v eni izmed svojih vlog. Niti ni vedel, kdaj točno so to postavili, vendar ko ga je prvič videl, mu je bilo čisto vseeno. Navadil se je že ideje, da je svet oder ali dandanes trg in čisto nič ga ni več presenečalo. Razen sam sebe.

Vzel je vilice in ponesel prvi grižljaj proti ustom. Gledal je skozi okno na ulico in opazoval snežinke. Vedno se je dobro počutil v tem dvorcu, čeprav to ni njegov dom. Svojega doma sedaj niti nima. Sedaj nima ničesar.

Zazrl se je v padajočo lepoto in začutil nek čuden sssnemir  v prsnem košu in grlo je postalo suho. Nejasne misli so mu dajale občutek, da mora ta trenutek z nekom deliti. Niti sanjalo se mu ni s kom, bil je namreč sam. Ta nenadna potreba po tem početju ga je počasi prevzemala. Po glavi so mu pričele hoditi različne rešitve in v rokah se je znašel telefon. Pred očmi so se prikazovali različni obrazi, tako tistih, ki jih je zavrnil, kot tistih, ki so zavrnile njega. Nikoli mu ni bilo jasno, zakaj jih zavrača, marsikaj pa je ostalo tudi neizrečeno. Zavračal pa je vse. Že kar nekaj časa se je zapiral pred ljudmi in tudi ven je hodil večinoma zaradi dela ali takrat, ko ni več zdržal samega sebe.

Misli so mu begale sem ter tja, zato je vstal in odložil telefon. Dovolj je imel tega sentimentalnega napada, ki mu je načenjal energijo. Ogrnil je plašč, si nadel rokavice in baretko ter stopil ven. Na ulico. Na zrak. Na sprehod. Oboževal je sprehode, saj človek takrat lažje in bolj čisto razmišlja. In ta večer je bil popoln za to.

Zunaj je bilo topleje, kot pred dnevi, ko je pihal veter in še ni bilo snega.

Ulica je bila prazna, snežinke okoli njega so se svetile v oranžni barvi, ki so jo oddajale luči bližnjih hiš, v cerkvi je zvonilo. Usmeril se je proti pokopališču in z roko je segel po belini, da si ustvari kepo, s katero si bo krajšal čas. Ponesel jo je k ustom in okusil, samo zato, da bi se vsaj za trenutek vrnil v tisti čas otroškosti, ko nas še ni bilo. Zamišljen kot je bil, je nekje zavil s ceste in se znašel na plani, ki vodi v gozd, na vrhu hriba. Gledal je v dolino, tišina okoli njega je bila preglasna.

Pogledal je po hribu navzdol in pomislil, kako se je kot otrok zabaval ob valjanju. Na ustnicah mu je zaigral nasmešek, ampak pogledal je svoja oblačila. Vendar pa še preden je uspel dokončati misel, opazil, da ne stoji več na istem mestu, ter se mu sneg lepi na obraz, za srajco, v ušesa in je že skoraj povsod. Smejal se je kot deček, ki je pravkar ukanil sestrico. Na srečo se je prvi del hriba kmalu končal, zato se je ustavil na poti. Bil je ves premočen in vroč. Sedel je in se še vedno smejal, delno samemu sebi, delno situaciji.

Razmišljal je, kje se je vse skupaj izumetničilo in kaj je tisti trn, ki ga trenutno bode. Nekje v času se je izgubil. Večino je pripisoval slabi karmi, svoji preteklosti in grbi, ki jo zaradi tega nosi. Vendar ni verjel, da je to resnica. Ni se imel za slabega človeka, saj stvari ni počel s slabim namenom, temveč zgolj z željo po užitku slehernega dne.

Počasi ga je pričelo zebsti. Naglo je vstal in se odpravil nazaj. Stopal je hitro in kot bi mignilo je stal gol in premražen sredi tople sobe. Na mizi je še vedno stala načeta rezina in poln kozarec. Oblekel je drugo obleko in si nadel novo kravato. Sedel je nazaj za mizo in ponesel v usta grižljaj slaščice, ki pa mu ni več teknila.

xx

Prijel je kozarec in ga na dušek izpraznil. V trenutku je začutil, kako mu je telo napolnila toplota in čistost alkohola mu je segala v glavo. Nalil si je še enega in se zopet zagledal skozi okno.

A glava je bila prazna.

Sveča na mizi je počasi dogorevala. Steklenica na mizi se je počasi izpraznila. Legel je na posteljo in opazoval sence, ki so jih ustvarjali oboki. Še enkrat se je ozrl skozi okno. Sveča je ugasnila in tema je zavzela prostor. Ostal je samo še čas. Zaprl je oči.

Zjutraj je bil nov dan.

Radovljica, 29.11.2008

  • Share/Bookmark