Upanje je sled, ki zbledi…

Mnogokrat nekaj zapišem, pa pregledam, pa analiziram, pa se potem odločim, da bom kasneje objavil, ali pa sploh ne dokončam.

Potem pa, tako kot danes, enostavno zbrišem. Marsikdaj kaj izrečem, kar me potem tepe. Nekateri pravijo, da mi manjka taktnosti, drugi menijo, da sem zgolj preobčutljiv, mogoče preveč natančen, vsi skupaj pa se strinjamo z besedami O. Wilda – nevarno je biti iskren, če nisi neumen.

O tem, kam dejansko spadam, se niti ne obremenjujem. Poizkusim narediti tisto, kar čutim, čeprav mi čustva po trditvah znancev niso ravno blizu. Mogoče imajo tudi prav, pa vseeno, mogoče se motijo.

Tako mineva čas in opazujem od daleč, kako se svet vrti. Opazujem kako ljudje ssverjamejo, da se bo s prihodom mulata vse spremenilo, opazujem kako modrooki vladajo dalje, kako se posli delijo med znance, kako se denar deli med premožne, kako revni upajo in kako upanje ne umira več zadnje.

Upanje, kot tako, umira na dnevni bazi in napačne ikone prinašajo novo. Se splača upati? V kaj? Opazujem ljudi, ki so mi blizu, ker upajo v ljubezen, in so zato ranjeni. Gledam koliko dela ima posameznik, pa se mu umika, v upanju da izgine. Srečujem ljudi, ki so sami sebi razlog a upajo v srečo. Pozdravim tujca, da ga presenetim. Poberem smeti, ki padejo uslužbencu iz kante in ne morem sprejeti zahvale, ker se mi zdi banalno, da se mi nekdo zahvaljuje za nekaj, kar je samoumevno. Pa čeprav trdi drugače in me debelo gleda. Gospe primem košaro, ker jo boli hrbet, pa ne zato, ker bi želel opraviti dobro delo, temveč zgolj zato, ker lahko. In tako razmišlajo veliki, sem prebral.

Sem ter tja sem hvaležen, nikoli ne vem čemu. Veselje je zgolj stvar prepričanja, možgani so vodljivi. Prišel je dež, ki duši zvok. Ljudje se skrivajo, celo v Tivoliju ni nikogar, ki bi se razkazoval.

Rutine ni. Red je izginil. Namesto tega vlada strah. Strah pred tem, da nas zavrnejo, strah pred tem, da zavrnemo. Obstajajo zgolj tisti, ki to žele.

Upanje je domena srečnih, nesrečnim ostane pričakovanje. Pričakovanje depresije, ki jo nosijo prihajajoči prazniki, ki bodo zamenjali sedanje, je v polnem teku. Ostati sam ni več nesreča, ostati brez daril je hujše zlo. Osamljenost ustvarjamo sami, saj se sami odtujujemo. Od nas in drugih. Vse kar želimo je na doseg, a želje izginjajo. V prepolnem svetu je želja sramota, saj tisti, ki hočejo, vzamejo. Pa čeprav ne potrebujejo. Želijo zgolj tisti, ki ne razumejo.

In na koncu ostanejo besede - 

Življenje je komedija za tiste, ki mislijo in tragedija za tiste, ki čutijo. H. W.

  • Share/Bookmark

13 odgovorov na “Upanje je sled, ki zbledi…”

  1. 1 Ana
    21:33 - 6.11.2008

    “Osamljenost ustvarjamo sami, saj se sami odtujujemo.” – pa to si jaz želim, da bi taki spoznali, da bi se te žalosti zavedali in ugotovili, kako jim škodi….in da bi se zavedali kako škodijo drugim, takim kot sem jaz :) ki nism med temi

    super zapis. aj was IN komplitli. i feel d mesiđ :mrgreen: res.

  2. 2 denis h. denis h.
    00:41 - 7.11.2008

    Ana nisem pisal z namenom sporočila, ampak je bil čisti šprosti tok misli in sprotno zapisovanje le teh… Zato pa je malo zmešano, ampak.. no ja :mrgreen:

  3. 3 Uršula
    08:12 - 7.11.2008

    Lep tok misli … plavaj s tokom naprej …

    in tole se je meni utrnilo na koncu (ne vem, kdo je povedal, zapomnila sem si le misel):

    “V največjih višavah rastejo samo osamelci. Vsak zase je svoja podoba. Čim bolj jim strele in plazovi potolčejo vrhove in veje, tem globlje poganjajo korenine v dno skalovja.”

  4. 4 ana
    10:43 - 7.11.2008

    zakaj ugovarjas takrat ko ni treba :) prav vedno iz inata :kiss: mene ne zanima, če si mel namen podat mesiđ al ne…tak kot sem rekla, sem podozivela, zaj pa to sprejmi :mrgreen:

    čist vsak post hočeš nočeš nosi sporočilno in vplivanjsko funkijo :cool:

    in ja…fajn je…mene ne moti konfuznost. jaz sem je vajena in se znajdem v njej hehe

  5. 5 denis h. denis h.
    11:22 - 7.11.2008

    Uršula, tudi meni je znano, pa se ne morem spomnit od kod…

    Ana, vplivanjsko funkcijo? To obsataja? :D Pa saj nisemugovarjal, samo razložil sem :mrgreen:

  6. 6 Ana
    18:36 - 7.11.2008

    seveda obstaja! :D ok…naj ti bo :cool:

  7. 7 denis h. denis h.
    19:34 - 7.11.2008

    Ok :D Avtor, please ;)

  8. 8 Ana
    23:23 - 7.11.2008

    avtor? slovenščina na faxu :mrgreen:

  9. 9 denis h. denis h.
    11:55 - 8.11.2008

    Sem mislil če veš za kakšnega avtorja ki se ukvarja z behaviorizmom :P

  10. 10 Ana
    15:54 - 8.11.2008

    ammm…Pavlov in Skinner ;) I know them from pedagoška psihologija :mrgreen:

  11. 11 vesna vesna
    20:28 - 9.11.2008

    ful dober zapis. kratki dnevi in prazniki… smm tud jst padla not u ta filing. bah, pa še za upanjem se mečem :P

  12. 12 denis h. denis h.
    10:46 - 10.11.2008

    Ana, any precise names? :D Vesna, bolje upati kot hupati? :D

  13. 13 Ana
    16:50 - 10.11.2008

    od tu naprej pa nimam več energije momentalno razmišljat. prosim za razumevanje, razlog je tehten :mrgreen:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !