Stereotip in kje je DOMA?

Vikend je minil delovno, umirjeno in ˝ljubljansko˝.

Danes sem sledil stereotipu ˝ljubljančana˝, ki se hodi sprehajat v nedeljo na Bled in gre na ˝kremšnito˝ v McŠmonaldsa… Ampak k temu se še vrnem…

Lepa dva dneva sta bila ta vikend. Po petkovi čudoviti noči, sem se v soboto zopet izpostavljal soncu in poizkušal razveseliti naše obiskovalce. Minilo je mirno in lepo. Ponoči me je sicer zeblo, ker sem pozabil prižgati kurjavo, zaradi klepeta spodaj. Prijateljica se je namreč ravno vrnila iz Pliberga, kjer je bila na obisku pri grofu, ki si lasti kar nekaj gradov. Med drugim je ta grof tudi pravi lastnik dradovljiške graščine, ki je še ni dobil nazaj. Prijateljica pravi, da je res pravi graščak…

Soba je bila resnično mrzla, ampak konec koncev kolikor vem, tiste sobe nikoli niso bile ogrevane, zato je bil občutek še toliko bolj pristen. Obožujem te velikanske sobane, kjer je spalnica velika kot povprečno stanovanje, strop pa višji od povprečnega stropa v slovenskih diskotekah… Postelja pa je večja od moje, zopet ja, celotne moje sobe. Branje knjige v takšnem okolju, seveda ob leščerbi, dobi drugačen pomen. Namerno nisem prižigal luči celo noč, temveč sem si prižigal sveče in kasneje leščerbo, ki sem jo našel, saj tako oboki, ki krasijo strop in njena razkošnost še bolj pridejo do izraza. Zaspal sem hitro. Sporočil ni bilo.

Nedelja je minila v duhu sončnega in čistega neba, prijaznih ljudi in kot rečeno v pričetku, stereotipne ljubljanske nedelje. Ko sem pri Želcu in Anki popravil kar je bilo potrebno popraviti, sem se odpravil nazaj. Še vedno ne rečem DOMOV. Te stvari očitno trajajo dlje ali pa so pogojene s čim drugim. Ne vem, o tem bom še razmislil.

Domislil pa sem se, da se bom seveda bolj aklimatiziral, če bom svojo skupnost oponašal.

Zato sem se odpravil do jezera in nazaj do Mcmonaldsa. Resnično nisem vedel, da je to menza in da pri mizah ne strežejo. Tako sem se usedel na teraso prižgal cigaret in čakal. Čez nekaj časa sem opazil, da ljudje nekaj nosijo na pladnjih in postalo mi je jasno. Samopostrežba…

V redu, pogledal sem vrsto, ki ni bila dolga, kakih pet šest ljudi, zato sem stopil tudi sam v njo. Nisem vedel kaj bom naročil, saj mi ni nič dišalo. Pa saj sem ravno prišel iz slaščičarne. Zato sem se odločil, da sodelujem in naročim, tisto, kar bo večina pred menoj. In ker so vsi štirje pred menoj naročili kremšnito in cockto sem tako storil tudi sam. Kolikšna je bila cena nisem niti preveril, saj sem denar samo pospravil, računa pa nisem vzel.

Vsedel sem se takoj za mizo nasproti šanka, da sem opazoval, kdo so pač tisti, ki sem jim podoben in se lotil sladice na francoski način. Seveda je to dejanje privlačilo poglede, ki so mi prav ugajali, saj so z ddirektimi ali diskretnimi pogledi razkrivali svoje občutke ali navade. Vendar sem kmalu ugotovil, da ta način ni najboljši, saj sestavine tega sladkega populizma niso prvovrstne, prej bi se odbila od stene, kot bi jo bilo mogoče pojesti na ta način. Na hitro, brez kakega posebnega zadovoljstva sem pojedel in popil ter odšel.

Cesta je bila klasično zabasana in po poldrugi uri počasnega cijazenja prišel domov, kot novopečeni stereotip.

Vmes sem imel veliko časa razmišljati, utrnilo se je veliko idej, ki jih je potrebno sedaj samo še realizirati…

Sporočil ni bilo. Očitno se je zgodilo več, kot bi se smelo. Popravljiva ali ne, je bila storjena napaka? Ne vem, nisem pripadnik misli prav in narobe. Žalosten pa sem, ko lepi ljudje trpijo.

  • Share/Bookmark

2 odgovorov na “Stereotip in kje je DOMA?”

  1. 1 anka
    17:41 - 13.10.2008

    Eh, ljubljančan :mrgreen: Drugič vzemi blejsko grmado, ker je za popip**pip dobra. ;) V zimski sezoni boš moral pa smučat hodit. Glej, da ne pozabiš smučarskih špeglov – prav pridejo ob kofetkih na kakšni terasi na Bledu. :lol: ps: Dela! :shock: Hvala! :D

  2. 2 pokahontas
    22:27 - 13.10.2008

    jp, ni je čez blejsko grmado :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !