Človek

Po enem tednu, things are back to normal…

Ta objava bi morala biti objavljena že včeraj, ampak se ni izšlo zaradi ˝zapletov˝…

Danes je bil zopet lepo zanimiv dan. Malce dlje sem poležal, saj sem si želel vzeti današnji dan za nedeljo (tako je, če nimaš delovnika od pon-pet ampak pač pon-ned), edino kar sem si pustil, je bil en zakazan sestanek že od prejšnjega tedna, ko nisem šel. Zakaj ne?

Enostavno. Pripravljen sem bil da grem, ko stopim iz stanovanja in ni bilo več ceste… Moj avto je stal na otočku parkiran, pred hišo, ampak okoli njega so bile brazde globoke 30 cm… Fantje bodo cevi menjali, pa saj so obvestili prejšnji mesec… Ok, pač me ni bilo še tu, nihče ni kriv. Odpovem pač sestanek, ker gre za višjo silo. V tem primeru bi prišel uro in pol pozneje zaradi javnega prevoza, kar pa ni smiselno. Tako smo prestavili na danes.

Vendar tudi tokrat do sestanka ni prišlo. Ko sem tokom dneva želel preveriti, če vse drži, se mi oseba ni oglasila. Na osebni telefon… Ne vem, jutri bom namerno še enkrat preveril, čeprav izguba ne bo velika na nobeni strani, če do dogovora ne pride, ampak ne vem, nekateri verjamemo v sodelovanje z namenom višjega cilja… Vmes so se pričela zanimiva sporočila.

Tako, da je dan minil v odličnem razpoloženju. Kavica v kafeju galerija (postaja očitno moja energijska točka, saj za dobro ceno kave, kjer ti ob enem prinesejo še 1dcl sveže stisnjega pomarančnega soka, dobiš celo pozdrav in dobro postrežbo), medtem, ko si v antikvariatu lahko za en evro vzameš kak pamflet ali knjižico, kar lahko prebereš ob kavici. Namesto časopisa recimo… Vmes nekaj prijetnih sporočil.

Na poti sem se zaklepetal s prijateljico, ki ima v starem delu trgovino s srajcami (huh, spet sem pozabil preverit, kaj oni sploh prodajajo)… Nato sem se šel še malo sprehodit čez tržnico. Veliko se sprehajam. Veliko razmišljam. Predvsem o tem kaj naj dejansko počnem. Nekaj stvari sem že počel, našel sem nekaj kar me veseli, ampak stvari se nagibajo v smer, da bom moral najprej še nekaj časa uporabiti kar znam. Zadeva je prepleteni in dejansko tudi čustvena ali ideološka, kakorkoli…

No, po tako sproščenem dnevu je prišel večer in s Katjo sva obiskala Ello. Katja saj res, hvala za vabilo. Igra je dobra, zgodba zanimiva. Ekart in gospa Štefka Drolc sta bila pristna, ne glede na minimalizem, ki je pogo ella jen že s samim prostorom. Obožujem ta mali oder v CDju, kjer si z igralcem iz oči v oči in te mora prepričati… Kvalitetno zapravljen čas.

Po koncu igre sva šla končno po osmih mesecih… na pivo. Naš Vilinček je super.

Vmes pa so se zopet pričela sporočila. Tokrat z zabavnim pričetkom, ki se je prevesil v napeto situacijo.

Besedila so postala resna in odkrita. Seveda se takšne stvari ne rešuje preko telefona, temveč, saj vemo, interneta, hehe… Sledil je daljši odkrit čet, ki se je končal z lepim bluesom v ozadju in nasmeškom na obrazu. Lepo je spoznavati lepe ljudi…