(Latin: father, dad, pop (family member); fatherland, country, nation)

Pravkar sem si ogledal soočenja. Tista, na POPtvju, ko so govorili o ˝očetovini˝. Na RTV Slo portalu pri iskanju soočenj iskalnik ponuja pač neprimerne odgovore… Pa pustimo to. Dejansko sem si že moral vzeti čas za to, ker me je firbec premagal. Bili so vsi prisotni in bolj ali manj prisebni, in vsi so odigrali vlogo. Vsak po svoje.

Kaj se v sami aferi dogaja? Govora je o korupciji, nekateri seveda že očitno namigujejo na provizije. In tu ni nikakršnega dvoma, z moje strani. Razlika med korupcijo in ˝nagrado˝ je samo v tem, kot je nekdo izustil v sami oddaji, da nekdo ni prijavil davka. Seveda je to pod predpostavko, da je bil posel drugače pravilno izpeljan, in so bili upoštevani vsi členi vseh obstoječih pogodb, kar pa je stvar stroke in ne medijev in vox populi.

Oddaja sama po sebi in vsa ta afera je skozi moje oči, oči laika in stranskega opazovalca, podtaknjena, časovno tempirana in je nepotrebno obremenjevanje vseh nas.

Denar vedno kroži, komu to ni še jasno? Seveda ˝svet velikih˝ ne deluje tako, kot si to predstavlja Kranjec, ko pravi naj država direktno kupuje od države. Hehe, takšni posli se pa res ne delajo kot nakupi v Mercatorju, pa saj to je jasno. Kaj, bomo plačevali predsednika parlamenta, da se hodi pogajati za ceno na Finsko? Lobisti, bodi si uradni ali tisti neuradni, so obstajali vedno in vedno bodo. V Sloveniji samo manjka transparentnosti. Ampak saj smo še mladi…

Bolj kot to vidim problem v načinu igre - zadnjič sem namreč preko vesti prišel do oddaje, ko je Janša nastopil pri Marii in moram priznati, me je kar malo stisnilo. Velika napaka Slovenije, da je dopustila, da se je ta oddaja lahko zgodila. Da ni nihče prej opozoril premierja. Da nam je vsem tako malo mar ugled države, očitno je važno samo, da imamo ˝mi prav˝… To je tisto, kar me najbolj skrbi.

V samem Janezu Janši ne vidim nikakršnega bav bava. Je dejansko eden kandidatov, ki bi ga rad gledal v tem najbolj resničnem šovu vseh resničnostnih šovov…

Poleg izbrane ognjene Katarine Kresal, pri kateri sicer nisem siguren, da vem, za kaj točno se ona bori, ampak očitno misli resno in to mi je všeč, medtem, ko nisem siguren, da bi obdržal Kranjca. Zdi se mi, kot da še ni vajen ˝velike˝ politike, kot da mu v tej igri nekaterih stvari še niso zaupali, ali pa je izredno močno zaverovan, da lahko spremeni kar se spreminjati ne da. Nihče ga žal ni jemal resno. Še vedno se mi, tako kot lani, zdi premlad.

Jelinčiča Slovenija potrebuje. On marsikaj pove, samo redki ga hočejo poslušati ali resno jemati, ker je ekscentrik. Igra svojo vlogo, ki mu zagotavlja sedeže vsak mandat. Sicer se o njem govori, da se vedno giblje po neki meji šerifovstva, ampak, hej, saj smo mala vas.

Kot je napovedal tudi on, z gesto na koncu oddaje, Cakuta, nekaj ne bo v redu. Samega ozadja tu ne poznam,vseh večjih in manjših spletk, ki si ga mečejo eni in drugi pod noge tudi ne, ampak kot sem zaznal iz te nevrotične skupine osebkov, nihče ne stoji ob strani njegovim načelom. Ne paše mi v krog ljudi, ki naj zastopajo našo državo. Oddaja slabo energijo in ruši, samo da ruši

To je zaznati tudi pri Sašu Pečetu. Samo pri njem vidim drug problem. Ta stranka se mi zdi premlada, da bi sploh bila taka stranka, ki bi jo bilo treba, po mojem mnenju jemati prav resno. Zdi se mi, da nima ne pravega političnega, ne filozofskega ozadja. Nekako poizkušajo v ospredje postaviti ˝resne˝ probleme, vendar Peče to pove tako, da namesto da bi vzbudil simpatijo, rodi napetost in nasprotovanje… Zato tudi on nima dostopa na moj ˝olimp˝ .

V kotu je stal možakar, katerega imena si žal nisem zapomnil, saj se je oglasil zgolj, ko je dobil besedo (kar je v tej oddaji očitno prepuščeno glasnejšim, ampak pustimo to za drugič).

No ta gospod je v mojih očeh (sem opazil, da je nekje podpredsednik, se mi zdi da NSi), nek minister. Če ni, bi moral biti. Ker ve za kaj gre in se mi zdi bolj sposoben in uporaben za dejanja, kot za politiziranje.

Tako mi deluje tudi Karel Rjavec, pa čeprav marsikdo misli, da je vojska odveč. O tem bi razmišljali prej.

Ostala sta še dva, če se prav spomnim in to je premier Janez Janša, ki se mu trenutno godijo neprimerno grde stvari in kdor mu to počne, ga je treba na pičko, če uporabim Jonasov žargon.

Janez je pač nekdo, ki veliko ve. In ljudi, ki veliko vedo, potrebujemo. Je izkušen politik in ima svoje nazore. Vsak jih ima. Vendar ne bom rekel, da ga favoriziram kaj več kot ostale. Ne, sedel bi v krogu z drugimi.

Tako kot bi sedel tudi Golobič. Tudi njega in njegove poglede Slovenija potrebuje. Pa saj to vemo vsi. No, saj kolikor razumem, je že vedno zraven.

Na kratko je to moj pogled na trenutno dogajanje iz naslonjača. Nikoli ne vem, kaj je res in kaj ni, saj nisem osebno vpleten, zato lahko zgolj špekulativno in neobremenjeno gledam na to. Za Slovenijo mi je mar, je moja dežela in jo čutim (da ne bo zamer). In zato bi bilo prav, da je zastopana na dober, kvaliteten način, pa vendar, koga postaviti na vrh?

Ampak povem vam še nekaj. Iz zaupnih virov sem izvedel, da bo prava štala šele nastala, ko bomo videli, da te patrije niso 8×8 ampak 6×6.

Lahko noč.