Kam pa kam, Človek? Pojdem, dogodivščinam naproti pojdem
Objavljeno Aktualno, Osebno, Razmišljanja, Selavi, Skupno : : 26.08.2008, avtor ČlovekGrem. Vprašanj ni več, odločil sem se in grem. V nov, dokaj drugačen svet in stopničko nižje, da se bom lažje odrinil. Zapustil bom udobje doma, ki me ˝drži˝ v domačem kraju že toliko časa.
Ta prostor je sicer že kar nekaj časa nazaj postal moj pravi DOM, saj tistega, kar je bilo prej v njem, že dolgo ni. Čeprav bolj skicirka, je velika emocionalna navezanost na ustvarjeno, prav tako pa se človek navadi. Na
vadi ˝biti sam˝, v velikem, pošteno povedano, prevelikem prostoru, kjer dejansko vedno lahko počneš kar želiš.
Od tega, da si cel dan gol, če ti je vroče, in do tega (če samo pomislim), da se je včasih ˝mixalo˝ tudi do 4h, 5h zjutraj ter da je marsikateri ˝after˝ tu ugledal naslednji dan… Lahko rečem, bilo je zanimivo.
Ampak žal sam kraj je napačen, vsaj trenutno… Moja pot se je tu očitno iztekla in grem za ˝znanjem˝. Pojavila se je prilika in čutim, da moram oditi in da se lahko sedaj marsičesa naučim od določenih posameznikov. Po drugi strani pa bom tudi malo stestiral koliko sem ˝resen˝ in koliko volje je v meni. Koliko sem sploh ˝ambiciozen˝…
Verjetno bom šel v nek mali prostor, sobico, popolnoma študentsko opcijo. Upal bom na okno in bližino prijateljev ali dobrih znancev. Ampak vseenomi je kam grem, ker se selim z namenom. Kar potrebujem trenutno je dejansko že to, kar sem imel v vojski ali pa po navadi uporabljam sedaj. Čista in urejena oblačila, prostor za računalnik in posteljo. Bunker, neke vrste.
Seveda moram poiskati primernega podnajemnika tudi za DOM, upam, da bo to šlo brez zapletov, vem samo da moram stanovanje za spomin dobro dokumentirati in se posloviti od njegove celote.
Seveda, Stric Muc gre z mano. Čeprav mu ponudb že pri današnji moji prvi misli na to dejanje ni manjkalo, ne želim, da me pogreša in ne želim ga pogrešati.
Sedaj grem pa spat, prvi ogled stanovanja imam že danes dopoldan.
Lahko noč.
kolumna in nekako se sploh ne zavedam, kdaj sem se znašel na neki poti, kjer je vse povezano z glasbo. Niti ne vem, ali sem si tega kdaj želel, kaj šele za tem stremel. Očitno gre vse tako, kot tisto s pikapolonicami.
pomanjkanje prodaje meni zadovoljivih že močno ovira moje gibanje, ker ne morem kupiti nič novega. Tako sem prisiljen na sebi nevšečen pristop k svetu. Nisem se še navadil na kupovanje preko neta, predvsem, ker je dejansko predraga poštnina ali celo carina. Da o krojačih ne govorim.
Vintgar.
)
drugi roki svojega malega otroka.
delne užitke… Aja pa Želc je bil tudi zraven, saj res… Jedlo se je dobro, kar priporočam vsem, predvsem tisto, kar sem jedel sam.
