Ponavljanje, raj, pekel in dobri filmi
Obstajajo filmi, ki so namenjeni zgolj zabijanju časa in obstajajo filmi, ki imajo neko težo, sporočilnost in globino.
Danes razmišljam o kvalitetnih dialogih ali monologih. In ker smo zadnjič ravno o tem debatirali, sem prav poiskal del, ki mi je dal misliti takrat in večkrat pomislim na ta del…
Filma The Storm Of The Century, delo Stephena Kinga, je že idejno sam po sebi nekaj posebnega, dialog Robbiem in ˝Legio˝ (demon, ki se v tej sceni prikazuje kot Robbieva mati) pa je eden boljših prikazov, kaj naj bi pekel bil.
Mati je sinu zamerila, ker je ni obiskal na smrtni postelji in sedaj govori skozi demona, ki sedi zaprt v ječi:
(podnapisov nisem našel v SLO jeziku, na žalost):
Mother:
Robbie, why?|Why didn’t you come to me?
Why did you let me to die with strangers?
Why did you leave me|to die alone?
Down in hell. I’m waiting for you.
Robbie:
You stop…!
Mother:
I’ll be waiting for you in hell, Robbie.
And when you get there, I’m going to eat your eyes… over and over, again, because you know, hell is in repetition…
Pekel je v ponavljanju… Kako zemeljsko, pa vseeno tako metafizično in resnično. To velja vsaj zame, ker nisem človek rutin in me vsakršno ponavljanje postavlja v nek apatičen odnos do sebe in okolja…
Zapisal-a Človek v 2.07.2008 ob 11:30 pod Film, Osebno, Razmišljanja, Skupno






Stereotipno: Pekel si po večini ustvarjamo sami, kar tu, na zemlji, v svojem temčasnem življenju. Z napakami,ki jih ponavljamo, namesto, da bi jih odpravili, z rutino (ponavljanje), s ponavljajočo nedejavnostjo, s predsodki in predvidevanji, s predvidljivostjo, z dolgočasnostjo, z napačnimi predstavami o našem življenju in naši vlogi v svetu …
Toplo priporočam kako čtivo o budizmu, dobro o življenju in uživanju življenja piše Osho, za osebno svobodo in ustvarjanju raja v tem življenju, ne pa čakanja na raj po smrti, pa se najdejo napotki pri Toltekih (starodavno ljudstvo iz Mehike), npr. Štirje dogovori tolteške modrosti.
Življenje je krasno, tudi, ko te tolče z vseh strani
komentar avtor Mavricna — 2.07.2008 @ 11:50