Komplimenti. Nujno zlo ali nepotrebna manipulacija?
Laskanje je izredno zanimiva stvar. Sam moram reči, da jih ne dajem pogosto, pravzaprav imam velikokrat probleme povedati tudi tisto, kar dejansko močno želim…
Pa poglejmo, kaj pravijo nekateri znani…
Ljudem moraš laskati ali pa jih uničiti. Machiavelli
Kdor se pred enim priklanja, kaže drugemu hrbet. Turški pregovor
Več muh ulovi žlica medu, kot dvajset sodov kisa. Henrik IV.
Laskanje ne izvira iz velike duše; je lastnost malih duhov, ki se zmanjšujejo, da bi laže vstopili v življenjski krog osebe, h kateri teže. Balzac
Dva meseca lahko živim od dobrega komplimenta. Twain
Nič ni težjega od iskrenosti in nič lažjega od laskanja. Dostojevski
Se pravi, za nekatere je stvar izredno enostavna in smiselna. Predvsem za tiste, ki gledajo na svet kot večni boj in osvajanje, medtem ko je za druge to nepotrebna laž in nesmisel.
Gre pač za različne ˝ideologije˝.
Pa vseeno, so komplimenti dobra stvar? Tu se lahko strinjam z Twainom. Dober kompliment na pravem
mestu je včasih resnično močna spodbuda ali zgolj zadovoljitev ega.
Konec koncev za to tu gre. Za dvigovanje ega. Kolikor večji ego je, toliko več komplimentov pričakuje in vedno bolj zahtevno postaja vse.
Že od nekdaj je veljalo, da je ženske potrebno loviti s ˝pravimi˝ besedami, kamor seveda spada konstantno opominjanje na njihovo ˝vrednost˝, njihovo ˝estetsko popolnost˝ in njihovo ˝poželjivost˝.
Vendar obratno velja enako. Konec koncev je največji kompliment, ki ga radi slišimo, a predvsem moški težje podarjajo je stavek –Ljubim Te.
Priznam, da me izviren kompliment hitro lahko zapelje. In nekatere ženske to vedo in znajo.
Ena takšnih situacij je bila naslednja:
Spoznam dekle in vse gre po ¨regelcih˝, jaz sprašujem, ona odgovarja. Pač o ˝nasprotniku˝ je potrebno izvedeti čim več, preden napadeš
Ko se je že malo utrudila od ˝interjuja˝, je poizkusila stvar obrniti… Vendar to je dokaj zahteven proces
Gospodična: ˝No, pa da ne bom samo jaz govorila, boš pa še ti kaj povedal o sebi…˝
Človek obotavljajoče, izvijajoče, skromnim pogledom: ˝Ma jaz sem čisto nezanimiv in nimam nič pametnega za povedat…˝
Gospodična premeri človeka z namernimi počasnimi gibi od glave do peta, z navihanim pogledom odgovori: ˝Dvomim, da tako oblečen moški in s takšnimi insignijami nima kaj povedati…˝
Človek se ne zmede, ne reče nič, prime za roko in… No ja, ni kaj povedati
Priznam, gospodični je uspelo in pridobila me je na zelo enostaven način. To zna pomeniti dvoje. Da sem izredno plehek, ali pa da imam tako velik ego. Resnica je verjetno kot vedno nekje vmes.
Ampak vseeno, komplimenti so izredno zanimiva stvar, s katero se da doseči marsikaj, kar na kakšen drug način ni mogoče. Je to zavajanje? Seveda, če ni iskreno, ampak včasih je fino biti zaveden. Mislim, da je vse v redu, dokler se razmišljanje ne oddalji od te misli:
Komplimente in žalitve sveta je treba enako sprejeti; prvi naj te ne vesele, drugi pa ne žalijo. Seneka
Zapisal-a Človek v 1.07.2008 ob 15:33 pod Iskrenost opoja, Osebno, Razmišljanja, Selavi, Skupno






Vsi smo malo plehki….jaz sem kar zasijala, ko mi je Spoštovani rekel, da imam bolj čvrsto rit od njegove bivše…pa imam univerzitetno izobrazbo…hehe…
komentar avtor Nataša — 1.07.2008 @ 15:40