Za zakletvu Titu ja dao sam dih…
Ideologija menja obraze, stvari se prevrednotijo, svet se vrti dalje. In bil je to 25. maj, ko je mladina imela svoj dan, dan namenjen Titu.
V prvem razredu OŠ sem bil v atletskem ˝krožku˝. Takrat sem bil izbran za nošenje štafete. Je bila to čast, sem čutil kaj posebnega? Ne vem, se ne spomnim.
Kar mi je ostalo v spominu je bilo bolj realno, bolj ˝meseno˝.
Ko sem tekel po Titovi ulici (hej, mi imamo še vedno to ulico), sem izgubil čepico. Nenamerno, konec koncev sem bil otrok, ki je tekel. Seveda se nismo ustavljali zaradi tega, stvar smo izpeljali do konca in dogodek se je nadaljeval v pogostitev in vem da sem dobil Pingo sok…
Ampak rožice so ovenele naslednje dni, ko sem domov prinesel UKOR, zaradi neprimernega obnašanja, ker sem predal štafeto NEUREJEN in sem s tem ˝žalil˝ Dan Mladosti…
Tako je bilo to takrat in podobno se mi dogaja v življenju še danes. Kar z glavo naredim, z zadnjico pač poderem…
Ni bil to moj čas, nisem ga najbolje razumel, a vseeno si tudi danes rad zapojem:
Zapisal-a denis h. v 25.05.2008 ob 11:36 pod Aktualno, Osebno, Razmišljanja, Selavi, Skupno, Slovenija
In to še celo opcijo zaviti v folijo, pa cel dan na soncu (ekskurzija varianta), pa nekaj ni… 
Mimogrede, spomnim se,da smo doma hudo jokali, ko je umrl. Te dni pa sem dobila reklamo, da je izšla knjiga o Jovanki: z nič kaj prijazno vsebino (s spremnim stavkom: Po Titu je zdaj masko snela še Jovanka …pikantno: laži, prevare, klofute… No ja, dan mladosti je bil vedno dogodek, krompirja pa smo tudi vedno imeli dovolj, ne glede na socialni status …
Please visit WP-Admin > Options > SPA and enter the key. Don't have a key? Signup here
poistovetim se lahko le z Pingo sokom
komentar avtor pokahontas — 25.05.2008 @ 11:49