Lastovke, štorklje in misli na deževen dan…
Danes sem lenoba. Odločil sem se, da se pač ne premaknem iz hiše (ok, v trgovino je bilo treba) in da ne bom nič delal.
Delo danes lahko počaka. To je njegova čarobna lastnost, saj nikoli ne izgine ali pa se opravi samo. Je stalnica in te rada volje ter sigurno počaka.
To, da je lep deževen dan pa je samo pika na i, za poležavanje, gledanje v strop, poslušanje glasbe in fantaziranje.
Misel napelje na tisto, kar imam, kar želim in kaj manjka… Želje so še vedno enake, lastnina pa je prevrednotena.
In tako se misli vedno ustavijo vedno na istem mestu kot po navadi, kadar človek ne
razmišlja o ničemer pomembnem. Odnos mi in ve,
V naravi je vse odlično urejeno. Razmišljam o lastovkah. Samec in samička si na pomlad skupaj ustvarita najprej gnezdo, nato pa samec prične osvajati samičko. Ko so mladiči rojeni, se vlogi razdelita, čez dan jih greje on, ponoči ona.
Štorklje, ki so se pravkar vrnile iz toplih krajev, ne storijo nič za gnezdo. Gnezdo naredi samec in tam počaka ženko. Če se slučajno zgodi, da se za istega samca odločita dve samički, se med njima vname boj, ki ga samec zgolj pasivno opazuje… Hmm…
Predvsem so mi zanimive kukavice, ki se s svojim podtikanjem izognejo napornemu delu in jim stvar očitno deluje, saj se njihov rod ohranja in nič ne kaže, da bi kmalu izginile…
Lastovke mi dejansko delujejo nekako romantično. Nekaj kar je nam nedosegljivo in celo nepredstavljivo. Njihov fascinanten način nekega sobivanja mi je dejansko dal misliti, kako bi to nekako prenesel v svoje življenje. Najprej sodelovanje in sobivanje, nato osvajanje. To nekako že počnem v življenju. Veliko je sodelovanja z lastovkami, ki imajo izredno lepe repe, a zgoditi se ne sme nič. Ovohavanje je prepovedano. Ampak po navadi se zgodi nekaj, kar pri lastovkah ni pogosto, ali pa sploh ne obstaja.
Med samo ˝gradnjo˝, se lahko nekaterim človeškim lastovkam pojavijo določeni vzgibi in potrebe po zbliževanju. In če gradnja ni končana, ali pa ena stran ne upa pogledati čez živo mejo, se zgodba ne odvije kot je to v naravi. Največkrat je seveda tako.
Tako pridem do točke, kjer mi postane jasno, da romantika v naravi nima veliko povezave s človeškimi potrebami in željami in da so sanje dovoljene a nevarne…
Eh fini so ti dnevi, ko so misli lahkotne, nepovezane in nepomembne…
20.05.2008 ob 21:28
Se pravi, gnezdo že imaš, samo še ena ptička manjka za tvojega ‘tička
Nisem se mogla zadržati 
Oprosti, saj veš, da ti res iz vsega srca privoščim eno pridno lastovko.
Le kje leta, baba!
20.05.2008 ob 21:32
Anka
Pa sej se ni treba opravičevat, če nekdo izziva 
A kje letajo? Jah slabo vreme je pa to, jest sem pa previsoko 
20.05.2008 ob 22:35
Človek, tole bo še en “sori, nisem se mogla zadržat”
. Anka, na metli, na metli… 
20.05.2008 ob 22:44
No no Babe, GMH!
20.05.2008 ob 23:59
kaj pa pomen GMH? (nekak ne štekam, butara js..)
21.05.2008 ob 00:15
In če gradnja ni končana, ali pa ena stran ne upa pogledati čez živo mejo, se zgodba ne odvije kot je to v naravi. Tako je, ljudje smo bolj zajci kot lastvke (pa ne v razmnoževalnem smislu). Zakaj si ne upamo pogledat čez? Podcenjujemo sebe ali partnerja, smo preveliki pesimisti (ah, ziher ne bo šlo) ali preveliki optimisti (gotovo pride še boljša priložnost)?
21.05.2008 ob 00:34
Katja, gmah ali gm´h pomeni mir, nisem pa siguren od kod izhaja…
Marija, mislim, da je odvisno od posameznika ali pa situacije…
21.05.2008 ob 00:40
Prehitro sem kliknil za oddajo
Ja res sem tudi sam včasih bolj zajec kot špičmoh, na žalost. Zakaj? Mogoče zaradi pesimizma ali včasih celo zaradi še bolj trapastega vzroka… Najhuje je, če se zavedaš…
21.05.2008 ob 15:42
Ma dej vedno samo te ptiči ,.. danes mi so avto tako umazali sem mogu pol ure čistit sploh nevem kako jim je uspelo ko da so spali nad avtom.
21.05.2008 ob 21:35
Luka, shit happens
21.05.2008 ob 22:38
Jah, okrog tega shita in lastovk imam tudi jaz svojo zgodbo. Pet let nazaj smo se preselili v dokaj novo hišo (prvi lastniki so v njej preživeli le 3 leta). Jasno, da je bila fasada lepa in svetleča, mi pa vsi srečni in zadovoljni. Pa takoj prvo pomlad navalijo ravno na našo bajto lastovke. Ja, ja, sosedje so se nasmihali in nam prodajali zgodbe o dobrih ljudeh, mi smo pa imeli posran vhod. Eno leto smo sranje pridno odstranjevali, jeseni pa gnezdo odstranili. Lastovke naslednjo pomlad nabijejo novo gnezdo pol metra vstran od prejšnje lokacije in nam še dodatno popackajo fasado. Od takrat naprej smo se vdali v usodo in pridno podstavljali polivinil in ga dnevno menjali. Letos so spet prišle in naredile še eno gnezdo … seveda tudi tega nad vrati. Po prvomajskih praznikih zgroženi ugotovimo, da gnezd ni več, soseda pa nam pove, da se je v tistih dneh odvijal pravi boj med lastovkami in vrabci. Bogvekaj so lastovke opletale in je vrabce tako razhudilo
, a vrabci so končno naredili red tam, kjer ga mi nismo znali. Lastovk ni več, haleluja! Saj bi jih imela, samo na Wc naj se navadijo hodit!
22.05.2008 ob 23:24
Saša a vrabci nič ne kakajo?
22.05.2008 ob 23:56
Kakajo najbrž že, a drekce pekce spuščajo na glavo kakšnim gospem in ne pred naša vrata!
23.05.2008 ob 00:00
Aha, ok, razumljivo…