Človek je velika umazana reka

Ko sem zadnjič pri Volku prebiral to temo, sem za nekaj časa obstal in zaprl oči.

Zamišljal sem si, kakšen bi bil svet brez maščevanja, brez nesmiselnega samopotrjevanja brez kreativnosti, brez zamer in ˝lastne prepričanosti v svoj edini prav˝.

Zadana naloga se je izkazala za veliko težjo, kot sem pričakoval. Ali nimam dovolj domišljije ali pa so me prepričali, da to ne gre, saj sem videl samo belino.

A občutiti se da. Mirno je.

Ampak, da se ne zaplezam preveč v neke ˝samoprojekcije˝ se bom poizkusil držati rdeče niti.

Ko sem prebiral njegov zapis, si nisem mislil veliko. Bil sem popolnoma ravnodušen, predvsem zaradi tega, ker se ne morem poistovetiti z maščevalnim razmišljanjem.

Sama tema (za tiste, ki se jim ne da brati njegovega zapisa) se dotika dogodka v Avstriji, točneje ˝situacije˝ z Josefom Fritzlom in njegove hčere Elizabethe.

Volk je v svojo objavo celo prilepil rezultat ankete, kjer naj bi se kar 51% odstotkov ljudi stisnilo gumb za smrtno kazen.

Ta prelomnica, ki me vsake toliko opozori, da živim v svetu, kjer sem bolj ali manj vsakodnevno tujec po mislih, mi tudi danes ne da miru.

Ljudje bi kaznovali, na skoraj tako grozljive načine, kot je Josef mučil svojo hčer. Ljudje bi se maščevali, oko za oko, zob za zob. Ljudje se ne bi učili. Ljudje vedo že vse. Kamen v roko, to znamo.

Pa bi s tem dobili zadoščenje? Kakšno?

Kako bi sam razmišljal, če bi se to zgodilo meni ali komu, ki mi je blizu? Ne vem, o tem bi razmišljal takrat. Sedaj razmišljam iz naslonjača, prav tako kot vsi ostali, ki bi se maščevali. To, da postavljamo neke hipotetične trditve, kaj bi bilo če bi… ni moj način razmišljanja. Ker gre za ugibanja brez osnove.

Nikomur od nas se to ni zgodilo, pa vseeno so nekateri pripravljeni prijeti kamen v roko in kamenjati do smrti.

Pa bi prenesli misel, da so tudi oni morilci? Bi si to dejstvo opravičevali s tistim – tako je prav? Pa je dejansko to prav?

Kdo pravi, da je to prav? O tem odloča vsak posameznik pri sebi. Seveda, če prenese težo lastne misli in odgovornosti za te. Ker lažje se je skriti za masko množice in se pretvarjati, da sam nisi nič kriv, saj tako ˝vsi˝ ali večina misli…

In zakaj se ne bi učili? Zakaj ne bi raziskali fenomena Josefa, ki mu ni primere? Edini razlog proti raziskovanju je lahko samo eden, sicer da že vemo zakaj se je ta groza dogajala. A mislim, da nihče ne ve točno, kako to nastane. To ni navaden ˝primer˝, to je že kreacija, ki verjetno presega marsikatero misel posameznika, ki poizkuša ˝razumeti˝. To ni hipno dejanje, to ni nekaj urno mučenje, tu imamo opraviti z nečim, kako naj se izrazim, da ne kamenjajo še mene…

Sam bi izredno rad vedel, kaj pripelje človeka do nečesa takšnega. Veliko sem prebiral različnih ˝seciranj˝ znanih in neznanih primerov serijskih in množičnih morilcev in spoznavanje ˝neke druge˝ človeške plati, ki so mi dala neko delno pomiritev, da zlo ne pride samo in da človek ni slab, temveč ga takega naredimo.

In takšne in podobne primere ustvarjamo vsak dan, na različne načine. Ravno s svojim ˝prav˝, z maščevalnostjo, z povzdigovanjem in zatiranjem, tako na socialnem, kot na osebnem nivoju. Ti ljudje so naše ogledalo. Mi, skupaj z okolico naredimo iz njih to, nad čemur se potem zgražamo in obsojamo, čeprav se z lahko to zgodi tudi nam. Nihče od nas ni jeklen, nihče med nami ni ˝zdrav˝ in vsi smo v istem ˝dreku˝.

A to se nihče ne sprašuje, saj nas vodi drug ˝moment˝. Vodi nas strah. Taisti strah, ki se pojavi ob prvem poljubu, ob prvem soočanju z inštitucijo, različnimi preprekami ali ob pogledu v ogledalo. Taisti strah želi pod preprogo pomesti vse, česar ne razumemo. Točno ta strah, zaradi katerega počnemo neumnosti in nas sili v maščevanje nekomu, ki je plod naše domišljije.

Na strah smo se navadili. So nas navadili.

In tako močno smo se navadili na ta strah, da si niti ne moremo predstavljati, da bi poizkusili razumeti. Da bi se kaj naučili in poskusili preprečiti. Pa čeprav je človek zvedavo bitje…

A meni strah ni všeč. Ne želim si ga. V temni zakotni ulici ne želim razmišljati drugače, kot razmišljam pri belem dnevu v okrilju ljudi, ki jim ˝zaupam˝. Pa jim lahko zaupam? Verjetno so mnogi ˝zaupali˝ tudi Josefu.

Ja, človek je velika umazana reka, ampak vsi smo ta Človek…

  • Share/Bookmark

17 odgovorov na “Človek je velika umazana reka”

  1. 1 ponpet ponpet
    13:07 - 6.05.2008

    veš kaj je pr fritzlu grozn?

    • da so vsi vedeli, pa ni nihče hotel vedet;
    • da bi (kot nas uči milgram) dve tretjini ljudi počeli sočloveku to, kar je počel on, če bi nas le dovolj našuntali;
    • da bi ga zdaj ubili ne zaradi kazni, maščevanja, pravičnosti ali izboljšanja sveta – ampak zaradi sramu.
  2. 2 pika pika
    21:38 - 7.05.2008

    Uh, Človek! Pa tebi nikoli glava ne pade na nogo, od silne teže tematike, ki si jo izbiraš, da zaposliš možgane ;-) ? Paziiiii, nekaj paaaaadaaaa :mrgreen: …!

  3. 3 Človek Človek
    10:05 - 8.05.2008

    Ponpet, vprašanje ali bi bilo potrebno šuntati ali samo ˝omeniti˝. Verjetno sva mislila enako ;) Zaradi sramu, hmm, ampak ani sram strah?

  4. 4 Človek Človek
    10:07 - 8.05.2008

    Pika, eh čisto navadna tema ob jutranji kavici :mrgreen: Glava pa težko pade, jo prej lahko odnese :D

  5. 5 ponpet ponpet
    13:47 - 8.05.2008

    em, sej zdaj se fricla ne bojijo … sram ni nujno strah (oziroma, morda je vsak sram deloma tudi strah, ni pa vsak strah deloma sram; zato pojma nista zamenljiva)

    pa na živce mi gre tud to, da se o friclu zdej govori kot o “pošasti” in ne-človeku. jest mislim, da ne gre za nič novega, samo za rep gausovih krivulj (spolnost je ena, kaznovanje otrok druga). se pravi, da gre – pomoje – zgolj za kvantiteto in ne za “preskok v novo kvaliteto” (vedenja; fricl ni pošast, ampak je človek, ki je fejst pretiraval pri najbolj navadnih in vsem skupnih rečeh).

    iz tega bi komot sledil sram; sram pred človekom, ki ni nič drugačen od tebe, samo stvari počne bolj radikalno. ki bi lahko bil slehernik. ki bi lahko bil ti.

  6. 6 Luka
    21:24 - 8.05.2008

    haha

  7. 7 Človek Človek
    21:33 - 8.05.2008

    Ponpet, kdo se je ˝ubadal˝ s sramom (kak avtor posebej), da si malo bolj podrobno pogledam ta ˝občutek˝. Ker me bega :D

  8. 8 ponpet ponpet
    02:02 - 9.05.2008

    eksistencialisti ;)

    … sram jih bilo …

  9. 9 Človek Človek
    10:47 - 9.05.2008

    Aha, tisti šesti… Jih bom pobaral in to brez sramu… :D

  10. 10 anka
    15:28 - 10.05.2008

    Hmm, mene pa bolj zanima njegova hčerka. Verjetno bi bilo potrebno tudi njo kaj vprašati, recimo kako bi ona kaznovala?

  11. 11 UrosG
    21:07 - 12.05.2008

    Mogoče ni ravno direktno mišljeno, ampak vedno mi je bila všeč reklama na Mtvju, ko je bil narisan človek na zemlji, ki izstreli raketo ali nekaj takega. In zgodi se povsem logično in fizikalno. Raketa gre okoli zemlje in ga zadene – akcija / reakcija. In to je tisto, kar nas bo pokopalo. Samo s silo še znamo reševati probleme. Prav neumni so komentarji, da bi avstrijca bilo potrebno na mestu ubiti in ne vem kaj še. Slabše kot živali. Kaj če bi razmislili zakaj hudiča je to naredil in tako poskušal, da se takšne stvari ne bi več dogajale. Kazen ni še nikogar izučila. Spomnem se tudi mojega ugovora za nabor, ko so me vsi prisotni gledali kot, da sem z lune padel, ko sem izjavil, da se ne strinjam z načeli vojske in da s silo ne bojo nič rešl. eh, škoda besed, ko nam itak ni več pomoči.

  12. 12 neprebujeni
    12:46 - 13.05.2008

    Na vsakem vogalu gledamo smrtne grehe, v vsakem domu…in to mirno prenašamo. Prenašamo, ker je to nekaj vsakdanjega.Je nekaj trivialnega. Prenašamo zjutraj, opoldan, ponoči.

  13. 13 Urša
    23:24 - 14.05.2008

    Strah je hkrati osnovno gonilo in ovira naših dejanj, pa naj se sliši še tako paradoksalno. Cel kup dejanj naredimo, ker nas je strah, hkrati pa jih cel kup ne naredimo, ker nas je … strah. Tistih 51% ljudi, ki si predstavljajo, kako bi Fritzla ubili, kamenjali, ipd, ker je naredil in ponavljal strašen zločin, pa naj se zamisli – kako je že tisto: Naj kamen vrže tisti, ki je brez greha … (ni mi treba popravljat citata, ker ni citat, ampak hočem spomnit samo na to, da nihče med nami ni brezmadežen, pa tudi soditi o drugih ni kar tako enostavno …) Hčerka, otroci in vnuki pa bodo najboljše naredili zase, če jim bo uspelo ateju in dedku odpustit – tako bo izgubil moč nad njimi in bil s tem najbolj kaznovan. Oni bodo pa končno zaživeli (naj se ljudje rajši osredotočijo na pomoč, ne pa na kaznovanje)

  14. 14 Človek Človek
    20:34 - 15.05.2008

    UrošG, ja na žalost je res… Sam se nisem ˝reševal˝ iz vojske, ampak po opravljenem nisem želel imeti nič več z njo, rekel sem pa podobno kot ti…

    Neprebujeni, sam svet je bolj kot ne trivialen…

    Urša, nekaj nisem najbolje razumel… Kaj smo ljudje koristnega naredili do sedaj ˝iz strahu˝?

  15. 15 Urša
    01:09 - 19.05.2008

    Človek:Urša, nekaj nisem najbolje razumel… Kaj smo ljudje koristnega naredili do sedaj ˝iz strahu˝?

    Ha, saj nisem rekla, da naredimo kaj koristega “iz strahu”. Ampak da naredimo cel kup stvari iz strahu. Če pa je kaj koristnega od tega, pa verjetno ne. Vsaj jaz se ne spomnim. Neumnosti naredimo, to ja. Skušam pa ugotoviti tudi, kaj naj bi bilo dobrega in koristnega v tem, da bodo Fritzlovo hčerko zdaj javno predstavili in spraševali, kaj se je dogajalo in kakšne načrte ima v življenju. Tako kot so Natasho Kampush, le da bo Sissy govorila brezplačno. Da le ne bi tako novinarsko delo postalo mrhovinarstvo.

  16. 16 Človek Človek
    14:07 - 19.05.2008

    Aha, ja potem se strinjava… Kaj je koristnega o javnem predstavljanju Fritzove hčere? Denar, samo medijski denar, ki nima več nikakršne morale, etike ali česar drugega, kot samo naklado in DENAR! Eh, ne splača se niti razmišljati o tem…

  17. 17 Nataša Nataša
    14:53 - 19.05.2008

    Mene je predvsem groza NASLAJANJA množic nad nečim. Ko mediji objavljajo šokantne stvari se tričetrt folka naslaja nad tujo nesrečo, nekateri poskušajo to celo zakamuflirati v zgroženost. Misleč – a ni super, da se to ne dogaja nam?! Čudna je ta človeška psiha…

    Fritzlovo hčer bi bilo po mojem mnenju najbolje zaščititi v stilu witness protection in jo z otroci odpeljati nekam daleč stran od medijskega pompa. Da bi si lahko anonimno obnovili življenje. Sama sem veliko razmišljala o smrtni kazni, nekoč sem bila za, zdaj sem pa proti oziroma se mi ne zdi koristna. Smisel kazni se mi zdi v tem, da se v zločincu sproži zavedanje, kaj je storil in posledično kesanje. Pri nekaterih pa do tega nikdar ne pride. In jim smrt pomeni kvečjemu odrešitev. Težka tema, primerna za kak dolg zimski večer. ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !