Vse ob svojem času…
Ne razumem, zakaj mi ljudje nočejo verjeti, ko jim na vprašanje, zakaj sem samski, enostavno odgovorim z dejstvom – nimam časa.
Pa saj to je popolnoma jasno, ali ni?
Vsaka stvar, katero hočem opraviti dobro pač zahteva svoj delež časa in energije. In bolj nam je stvar pomembna, več obojega nam jemlje.
In zakaj bi edinemu pravemu smislu obstoja (poleg kreativnosti, seveda), pripisoval manj
pomena? Zakaj bi ljubezen jemal kot samoumevno, ko pa je resnica, da je človeka potrebno čim bolje spoznati, z njim preživeti čim več lepih in kritičnih trenutkov, da ga sploh lahko pričnemo ljubiti?
Ne, ni pogojev, da bi ljubezen jemal površno in zanemarljivo. Ali jo bom zajemal s polno žlico ali pa je ne bom, saj najstnik sem že bil. Pomanjkljivih ter praznih odnosov pa ne priznavam, ne glede na to, da so po večini takšni in jih družba zapoveduje.
Kot drugo pa, ljubezen ne moreš iskati, ljubezen se rodi sama. Ko sta osebi odprti in ko se poklonita druga drugi. Seveda ko je pravi čas za to.
Ego je nevarno zanemarjati, ampak ga je potrebno negovati in se iz njega učiti.
Nekaterim nam pač ni težko biti samim s seboj, ker se ne bojimo naših misli.
Ljubezen je partija kart, kjer vsi goljufajo. Moški - da bi dobili, ženske pa - da ne bi izgubile . . AH
Zapisal-a Človek v Sreda, 16. april 2008 pod Razmišljanja, Selavi, Skupno






se podpišem …brigite se zase
Komentar avtor pokahontas — 16.04.2008 @ 22:49