Ena ˝iz knjige˝…
You can hardly feign love without being very near to being in love, or at least to being in love somewhere.
For this simulation is not possible without having the mind and thoughts of love.
It is always the same principle:
˝You would not have sought me, had you not already found me.˝
Pascal
Charles Baudouin – Sugestion and Autosugestion (a psyhological and pedagogical study based upon the investigations made by the New Nancy School )
01:34 - 9.04.2008
jaz mam tud eno zdaj…oz polno jih mam te dni! recimo:
All the world is full of suffering. It is also full of overcoming.
People do not like to think. If one thinks, one must reach conclusions. Conclusions are not always pleasant.
H.Keller
First they ignore you, then they laugh at you, then they fight you, then you win. (a ne odpoje del tega v eni izmed pesmi Robin Williams? heh, zdaj ugotovila) Mohandas Gandhi
09:25 - 9.04.2008
Hmm, Ana, ne vem če si zadela tukaj. Tu ne gre za ˝misli˝ per se, temveč delovanje ali movement… Se pravi psihologijo. Dokazljivo. Tvoja citata sta pa stvar debate
Kaj pa poje taščica, pa se mi ne sanja 
09:54 - 9.04.2008
če se izrazim z besedami svoje soblogerke: »Gibanje še ne pomeni premika …«
09:59 - 9.04.2008
Hmm, Nika, ampak premik tudi še ne pomeni gibanja…
10:00 - 9.04.2008
ah, zmen se z Majo
10:04 - 9.04.2008
18:17 - 9.04.2008
Uf, perfektno, ravno me srbi filozofska žleza.
Simulacija proti realnosti torej… Meni se zdi fascinantno to, da lahko sami sebi simuliramo misli, posledično čustva, in če to počnemo dobro, simulirana čustva postanejo realnost. Je pa zanimivo, da očitno ne moremo nečesa simulirat, če nimamo vsaj tendence v tej smeri. Če si potrt in se želiš izviti iz te potrtosti, si moraš želeti, da bi bil vesel; zato tako maloštevilnim uspeva – v resnici se ne želijo izvleči iz potrtosti, čeprav navzven javkajo.
Pascal je moj najljubši filozof. Najnaj.
Sicer pa ima po moje Nika prav, gibanje še ne pomeni premika, medtem ko se ti motiš in premik pomeni gibanje. Kajti gibanje je lahko tudi vrtenje na mestu, okrog lastne osi, “lovljenje lastnega repa”, kar prav gotovo ni premik; vsak premik pa nujno pomeni gibanje, kajti tvoje koordinate so druge, obdaja te drugačno okolje, zato pa si moral narediti nekakšno akcijo – upogniti koleno ali duhovno napredovati. Sicer pa je Pascal rekel tudi to: Naša narava je gibanje, mirovanje je smrt. Je namreč se slabše od gibanja, ki je nepremik in to je mirovanje.
Čisto metafizično seveda. 
19:06 - 9.04.2008
dragi človek…nisem bila natačna…vem, da ni povezave, im not stupid u see
, ampak sem dobila asociacijo na moje zadnje mukotrpne dni in trenutke, ko sem si šla prebirat “ta modre”…take in onake…ob tvoji pa sem se tud zamislila…pol sem kr impulzivno dodala svoje 
aja, če ti bo: http://mojcas.blog.siol.net/2008/04/09/blogerji-pridete-na-pijaco/#comments
22:11 - 9.04.2008
Ana, ni se treba branit, nisem nič slabega mislil, sem bolj usmerjal, da bi rekla kaj v tem smislu
Petek no go, sobota bigi day
Marija, uf, se vrnem k tem odgovoru, po oglasih
Ne res, trenutno sem preutrujen, ampak se da razpredati tole misel 
01:23 - 11.04.2008
Še poznonočni fleš: Kako neki bi lahko v vedeli, kaj je prav in kaj narobe? Kako neki bi delovali brez intuicije, brez vzgiba nekje noter? Razum vs. filing. In čustvena mimoza navadno najebe. A ima še vedno svojo pot, svojo – morda – usodo. Se sprašujem že dolgo, zakaj zavijem na to in ne ono drugo pot. Kaj če občutek vara?
Ko ne gre pojasniti in pojasnjevati besed, dejanj in misli. Kako bizarno zna biti sedeti v tišini in samo opazovati. Vedeti, a ne na glas spregovoriti. In kako smešno zna biti, ko se ti zazdi da je vlak odpeljal, pa bi ne smel.
Skratka – hm. Razmišljam o Pascalovih mislih. Kekec.