Človek

Med otroki danes vidiš vedno več individualistov. Niti ne egoistov, ampak blizu. Ni nujno, da so to neprijazni otroci, le takega smisla za sodelovanje nimajo več. Svojevrsten odraz tega je tudi koruzništvo, bivanje v dvoje brez podpisanih obveznosti, ko lahko (oz. veliko laže kot v zakonu) odideš, če nisi dovolj upoštevan. Ob eni oviri več bi morda marsikdo bolj razmišljal o tem, kako bi težavo rešil. Tretje, kar opažam, pa je miselnost, kako veliko potrebujemo. To je sicer res, ampak veliko stvari je le v glavah - glavi vsakega posameznika in ljudi okoli njega: - včasih je otrok lahko šel v vrtec ali šolo v hlačah, ki so očitno bile prej last njegovega starejšega brata/sestre, danes to ne gre več - otrok mora imeti, kar imajo njegovi vrstniki - zelo spreten moraš biti, da se izogneš takim pritiskom - mobitel, npr. je že nuja, da ostanemo v stiku z družinskimi člani (če ga še ne bi iznašli, bi še šlo) - v računalništvu in dostopnosti interneta je sramota imeti zastarele stvari in tako naprej in naprej. Stvari stanejo, mi jamramo, spremeniti se pa očitno ne znamo. In to je pomemben dejavnik v tem premiku od ljubezni do drugih k ljubezni do dobrin. Dokler se teh stvasri zavedamo, pa morda še ni prehudo z nami. Upanje umre zadnje.

komentar avtor 1danica — 30.01.2008 @ 22:02

Sredstev in dobrin je zadosti za vse. Problem je v porazdelitvi,ki se rojeva iz lakomnosti, pomanjkanja empatije itd. Posameznik prenese, na žalost, preveč. Ko bo pa množica, ki prenaša pomanjkanje prevelika, bomo peli “Le vkup, le vkup uboga gmajna”. Potreba po ljubezni bo umrla? Ne verjamem, Človek. To bi bil naš konec. Dobro jutro !

komentar avtor pika — 31.01.2008 @ 09:49

Ne bi rekel, da je težava v tem, da imajo ljudje radi najprej sebe. Težava je ravno v tem, da se nimajo. Kar opisuješ kot domnevne težave izhaja -v tvojih besedah- iz tega, da človek svojo vrednost dojema prek “medijev, ki učijo, kaj je dobro blago - bodisi dobra Baba ali dober Desc, prijatelj ali znanec”.

Ampak če to trdiš s tem privzameš, da ljudje svoje lastne vrednosti ne najdejo pri sebi, ampak potrditev iščejo pri drugih - prek medijev. V resnici jim manjka jaza.

Tržna tekma, kapitalistična tekma ni tekma s konkurenco, ampak s samim sabo. To je osebnostna in profesionalna rast, ki izhaja iz človeške narave - iz narave ustvarjalnih in raziskovalnih bitij. Kdor spoštuje sebe, ta se spoštuje zato, ker se vsak dan presega in ne zato, ker presega druge. Presegati druge ni spoštovanje sebe, ampak je podrejenost kolektivu oziroma merjenje sebe skozi prizmo vmeščenosti v socialno piramido.

To nima nobene zveze z “jazom”. Ravno obratno. To je povezano z “mi” in je zelo kolektivistično gledanje. In takšno gledanje dejansko vodi v zavist in sovraštvo, saj vrednosti človeka ne dololča njegov notranji jaz, ampak njegova vmeščenost med druge.

p.s. Ljubezen je povezana z jazom in je v osnovi eno najbolj egoističnih čustev. Zelo preprosto pojasnilo - razumni ljudje nimajo radi nekoga, ki jih pretepa, žali, ne upošteva, prizadane. To pomeni, da v ljubezni iščejo nekaj dobrega oz neko vrednost ZASE (ne za drugega). Zveze ne funkcionirajo, ker bi v njih ljudje živeli za druge, ampak zato, ker v njih najbolje živijo zase.

komentar avtor Tomaž Štih — 1.02.2008 @ 13:15

@Tomaž Štih: Naloga o preseganju sebe.

Saška prepeva. Dobila sporočila, da je popolna diletantka in da poje zanič. Ampak s trga dobiva lepe denarce. Sporočajo ji, da imamo puhle množice, ki niso prestopile praga ringaraja in da so njene joške okej. Naj poje še naprej. Osebam, ki prodajajo slabo robo, je popolnoma vseeno, če je slaba, važno, da se prodaja. Tako razumejo preseganje samega sebe. Saška se zaveda, da je zanič, vendar spoznava, da ji gre materialno gledano bolje, kot tistim, ki so dobri. Si reče, nisem jaz kriva, če me imajo puhleži radi (večina). Kje vidiš tukaj kapitalistično spodbudo, da nekdo resnično presega sebe??? Kapitalizem ne pozna dostojanstva. Ne pozna ga. Ne pozna spoštovanja do boljših, ampak ravno obratno. Trudi se poneumljat, da se bo lažje tržil magari s slabimi produkti, ker odjemalci bolje ne bodo sposobni zahtevat!!!

Berem v Oni intervju z nekimi pofl harmonikarji. Od tega pametuje deklica, ki ima dokončano srednjo glasbeno šolo in seveda zagovarja pofl komade, ki jih vedno bolje trži, češ da sploh ni tako enostavno delat poslušljivo muziko. Ona bo pa že vedela, saj je izobražena glasbenica. Novinarkin interes, da dela reklamo svojim intervjuvancem, seveda ni bilo postavljanje ključnih vprašanj, ki bi pokazale resnico. Kaj je resnica? Ta oseba je sicer opravila formalno glasbeno izobraževanje, dosegla pa tokom izobraževanja ni nič posebnega. Bila je slaba, premalo nadarjena, da bi si lahko obetala osebni presežek za razliko od drugih. Ker se je zajebala in vztrajala, kjer ni bil njen izvor nadarjenosti, je odkrila nišo nenadarjenih in s tem v paketu dobila priložnost, da boljše od sebe z glupimi izjavami sovražno ponižuje v tekmi za kos pogače, ki kvalitetnim ne pritiče v takem razmahu, ker kapitalizem boli kurac za kvaliteto.

Enako je s prodajo česar koli drugega. Konec koncev tudi z znanostjo. Če se bo produkt, ki sproža destrukcijo, dobro prodal, magari za destruktivne namene, jo bo skušal človek prodat. In to ravno tisti, ki sicer ni odkril v sebi kakšne presežne sposobnosti, da bi lahko tekmoval sam s sabo.

Kjer materialna blaginja dobi simboličen odraz uspeha, in ne čast in spoštovanje za dosežke in presežke ali za marljivo delo (plačilo pa predvsem izraz spoštovanja), zavlada debilija s polno destruktivnih stranskih učinkov. Ne mara motor za zrak in zemljo. S tem naj se ukvarjajo dobrodelneži in razni kvantači, ki pridigajo za drobiž, v kolikor nimajo podlage, da bi posneli hollywoodsko uspešnico.

Kapitalizem ne pozna sramu, sramu pred lastno nesposobnostjo in pohlepom, pri čemer prihaja do zaslužkov na račun poneumljene, puhle množice, nekateri iz te množice pridrsajo tudi na položaje vodje projektov sa svoje drage sodebiloide.

Medtem ko se Mrkaić razburja nad uspehom teh in onih, po njegovem diletantov, ki jih ljudstvo mirno tolerira in sprejema, pozablja, da hkrati v slogu tvojega pametovanja, saj si njegov učenec, diskreditira lastno teorijo. Ker prodaja tezo, da kar je dobro, se dobro prodaja Hahahahaha … Pri tem napada kulturnike, češ da kdor se dobro trži, naj dobro živi, ne pa da so podpirani od države. To leti tudi na vse, ki bi se na primer lotili spisat kakšno zanimivo filozofsko podlago za dejanski mentalitetni napredek in s tem rezultati, ker na trgu ne bi mogel uspet, saj je umni potencial dojemljivosti povprečnega potrošnika na nivoju žeblja. Zato se lahko Mrkaić pod nosom obriše za lepi novi krasni svet, kjer kapitalizem spodbuja pametne odločitve in produkte. Na enem teritorijo je poštrumfal presežek, na drugem pa zmanjka štofa in človek v svoji ideji propade. Zakaj? Verjetno zato, ker so ga v Ameriki naučili, da si mora prepevat v glavi I’m the best, I’m better than the rest!

komentar avtor simonarebolj — 1.02.2008 @ 14:24

Hehe, Simona, ja, ˝slovenski izobraženci˝ bodo vedno problem Problem našega šolstva na vseh nivojih je ta, da se lahko vsak vpiše in če si koliko toliko ˝priden˝ končaš, čeprav za to stroko nimaš ne interesa ne talenta. Tista novinarka pa bo mogla rečt tej deklici resnico - ni težko narediti dober ˝poslušljiv˝ komad, če imaš dovolj denarja

komentar avtor Človek — 1.02.2008 @ 14:48

Lahko pa, da Saška ni individualist, ampak je kolektivist. Da ji je torej pomembneje ugajati kolektivu, kot sebi. Ampak v tem primeru bi bilo še toliko manj relevantno kritizirati individualizem, saj bi to njeno obnašanje izhajalo iz kolektivističnih oz. socialnih vzgibov.

komentar avtor Tomaž Štih — 1.02.2008 @ 16:44

Jaz tukaj vidim ključ v uporu. Upor postane metafora za življenje proti smrti ali pa vesolja v toku proti redu in popolnosti.

Življenje/Smrt - Zlo/Dobro - Znano/Neznano - Moč/Šibkost - Popolnost/Nepopolnost - Red/Nered………………………

Postanemo eksistenca v večnem soočanju z začasnim tokom (sprememba); kratkotrajni red (zavednost, znanje, moč) v sredi naraščujočega kaosa (nerazumljivost, nered, neznano, šibkost).

Kultura in izkušnja postaneta znani poti. Domači postaneta skozi ponavljanja.

Pademo v vedenjske vzorce, ker si izberemo pot, ki se najmanj upira naši Volji - tudi če naš največji občutek dosežka izvira iz tega, da nismo šli po neki poti. Tudi to je pot.

Pretvarjamo se, da smo nad oz. izven instinkta ali intuicije in ne odobravamo razuma in logike tudi, če trdimo, da smo racionalna svobodna bitja iznad kategorij in posplošitev. Ampak, kako lahko prekosimo vzorce, če se jim ne moremo upreti? Kako se naj upremo vzorcem, če nam jih ne uspe spoznati, poznati in kontrolirati?

Enostavno je reči, da smo naprimer nad posplošitvami spola, medtem ko istočasno sploh ne moremo zaznati seksualne cilje v naših vedenjih.

Stvari postanejo enostavne takrat, ko smo po njih že korakali. Poznanost in vsakdanjost postaneta enostavni in naravni, medtem ko se težavnost in nenaravnost zdita težji. Kako enostavno je hoditi po poteh drugih? Kako enostavno se je prebiti skozi džunglo, ko je nekdo že uredil pot skozi njo?

A ne velja isto za mentalne džungle? Kako enostavno je misliti v skladu s prejšnjimi mislimi? A ne sledimo slepo za drugim in sodimo naš napredek v relaciji z njegovim? A ni to mema?

Še glasba postane doumljiva kot ponavljajoč vzorec, ki odmeva prvotne biološke ritme in nam ponuja občutek znane lahkote. V glasbi prepoznamo znan takt, ponavljajoči ritem, ki je atraktiven zaradi njegovega ponavljanja. Občutimo njegovo lahkoto in se povežemo z našim bitjem.

komentar avtor satir — 1.02.2008 @ 22:01

@Tomaž Štih: “Simona, v praksi sta dva načina, da promoviraš tisto, kar je -po tvojem okusu- kvaliteta. Eden je, da to ponudiš ljudem in sprejmejo sami od sebe. Ali pa tudi ne sprejmejo. To je način prostega trga. Drugi pa je, da jim to narekuje neka “avantgarda”, npr. delovnega ljudstva, ki bolje od njih ve, kaj je dobro zanje in kaj v resnici potrebujejo. To je način socializma.”

Vem, da je to način prostega trga, zato ti pa dokazujem, da prosti trg ne spodbuja kvalitete in kreativnosti, kar si pisal po moje blogu, in da je še manj resnice v tezi, da prosti trg izločuje manj sposobne, neustvarjalne itd., v kolikor je jasno, da bi po taki tezi moralo pomeniti, da si največji kos pogače reže sposobnost, kvaliteta in kreativnost.

Kvaliteta pa nima nikakršne zveze z okusom. O čemer sem ti že pisala in seveda nisi repliciral. Enačenje okusa in kvalitete je prozorna hipokrizija. Namreč ni res, da ne vemo ali je današnja novogradnja blokov manj ali bolj kvalitetna v primerjavi s starimi stavbami v Stari Ljubljani, ki so po možnosti vsebovale še arhitekturno in umetniško fascinantne oboke in freske. Ni res, da ne vemo, da montažna hiška ni kvalitetna gradnja, četudi bi horde ljudi menile, da je po njihovem okusu lepša in všečnejša. Preprosto ni vsak poverjen za ovenjevanje kvalitete, vsak pa ima lahko svoj okus … kar pa ne priča o kvaliteti, zato so pomišljajčki med izrazoma kvaliteta in okus popolnoma odveč in zavajajoča. Enako je tudi vsaki Saški jasno, da njenih par akordov niso kvaliteta v primerjavi s prenekatero kvalitetno glasbo v takih ali drugačnih žanrih in pristopih. Da pa je Petletnemu Marku njena glasba všeč, je stvar njegovega okusa!!!

In nenenene … to nima nikakršne zveze s socializmom in avantgardo. Potemtakem trdiš, da je tudi katarinin del bloga, ki razpreda o sliki bede v gradbeništvu, avantgarda in katarina ideološko slepa, ker je obtičala v socializmu … hehehe …

V tem kontekstu je kiks socializma oziroma bolj komunizma, ampak saj to si imel v mislih, idološki trent, da gre oblast v roke delovskemu ljudstvu. Kar je totalen mimohod. Kajti oblast ne more iti v roke osebam, ki ne obvladajo kakovostno tistih paradigem vladanja, ki so potrebne za spodbujanje kakovosti in demokracije. Zato je prišlo do rušenja in šikaniranja kulture, ki je bila v svoji vrhunskosti nosilnega pomena za narod, kot je za vsak narod in se mora kot taka razvijat, sicer stagnira in pridemo spet k bananam, drevesom in opicam. Trg deluje vseeno, na tak ali drugačen način, saj v kontekstu pojma okusa denarju res vseeno je, za kaj plača in kaj kupi. Še bolj vseeno mu je za koliko. Za koliko kaj je stvar človekove percepcije razuma in oblikuje trg o volji večine. Večina pa nikoli ni simbolika modrosti in presežkov. Presežek se imenuje presežek ravno zato, ker se odvaja od povprečja, torej od dosežka večine. In avantgarda v tistem času je pomenil upor neumnosti, če parafraziram. Podobno feministični revoluciji ali pa povprečnemu štrajku delavcev za mizerne plače.

Platon je zagovarjal “diktaturo” modrecev in jo pri tem vezal na neupravičenost vladarjev - modrecev do zasebne lastnine. Hmmmm … Od kod neki in zakaj.

“Jaz verjamem da je bolje, da ljudje o sebi odločajo sami. Verjamem, da se je empirično pokazalo, da je takšen način sposoben proizvesti optimalno razmerje signala in šuma. V tvojem sporočilu je zaznati neko teoretsko predpostavko, da lahko to spremeniš s posegi na trg. Toda ta teoretska predpostavka trči na praktične omejitve. Ko ljudje ne odločajo sami zase oz. zanje odloča “avantgarda” se je vedno dobro zavedati, da so tudi “avantgarda” ljudje. In da je položaj “avantgarde” precej prijeten; položaj vzgojiteljev odraslega človeka v “novega človeka” zelo privlačen za ljudi z najrazličnejšimi egoističnimi interesi (saj so tudi oni še vedno le “stari ljudje”).”

Nihče ne odloča o sebi sam. Vsi smo vezani na kolektiv in na pozicijo, v kateri smo se znašli. Že po rojstvu se rodimo določenim staršem, obiskujemo šole, ki so nam določene, z učitelji, ki so nam določeni, določene so nam vrednote in preden pridrsamo do volilne pravice on do pravice o samostojnem odločanju, smo že preparirani miškoti. Svobode v absolutu torej ni in vse kasnejše odločitve so vezane na kontekst, v kakršnem smo odraščali. Zato je svoboda odločanja o sebi povprečnega osemnajstletnega Roma v Sloveniji zelo različna od Slovenca. Določajo nad v velikem obsegu kulturne razlike in določamo naprednejše civilizacije in man napredne. Totalitarnejše in demokratičnejše. Kar določene so. Zato se vedno nekaj določa in vedno nekdo določa smernice kulturnega razvoja v širšem smislu, navezujočega na politični in verski kontekst. Tudi kapitalizem je zgolj režim, ki neka pravila igre določa. In določa prioritete!!! Določa sistem izločevanja prioritet!!! Pri čemer daje avtomatsko prednost kapitalno bolj podloženim. Torej tistim, ki se že rodijo z močnim kapitalom pod ritjo, zato je oblast več kot jasna. Kdo bo določal politične prioritete in tvoril merežo, shemo uspeha. Ostali manj kapitalno nemočni pa se naj dokazujajo v tekmi na prostem trgu. Pri čemer je jasno, da ne bo vladala kakovost, ampak puhlost in izobrazbena prikrajšanost. Taka prikrajšanost se nanaša tudi na kvaliteto preživljanja prostega časa, tudi na zmožnost kvalitetnega užitka (znotraj sociologije je to velik segment obravnave družbe). Kapitalistični oblasti pa puhlost in nerazgledanost, onespsobljenje do ranalitičnega razmisleka o okolici pa vsakemu kapitalistu godi, ker tako lažje vsiljuje produkte vseh vrst, za katere ni treba ravno boga za jajca zagrabit, da jih sproduciraš, še posebej če si imel v primerjavi z deprivilegirani boljšo podlago za samoizobraževanje in formalno izobraževanje.

Zato mora na posegat na trg modrost. Ti jo imenuješ avantgarda. Namreč poglej, če mediji kar naprej reklamirajo šund, odvzemajo s tem možnost ljdustvu, da se seznanjajo z boljšo kakovostjo. Zelo simpl. Mediji pa bodo propagirali šund tudi zaradi tega, ker se jim na hitro veliko bolj splača. Zato naj bi imeli nacionalko na zalogi, kot medij, ki dela predvsem v nacionalnem interesu, ne predvsem dobičkarskem, ker tako skrbi, da nivo naroda in s tem možnost večje svobode pri soodločanju (večje možnosti, da se permisa povprečne pameti veča) napreduje in ne stagnira. Vendar pa je v nacionalni interes vmešana politika, politika, ki se povezuje s kapitalskimi interesi in spet smo pri kekčevanju. Zato je avantgarda še kako potrebna in v kolikor ni posebej podprta ne more delovat v kulturnem interesu naroda (kultura mišljena kot višanje nivoja naroda, da ne stagnira na opiči nivo in s tem radikalno zjebe kvaliteto življenja posameznikov, uniči svoj prostor in se med sabo po potrebi tudi pobije in požre, na tak ali drugačen način). Kaj posameznik potrebuje, posameznik ne more vedeti … To mu je suflirano. Posameznik potrebuje tisto, akr misli, da potrebuje. Bolj razgledani in izobraženi na določenih področjih pa bi morali bit kvalitetni suflerji o potrebah s pozitivnim konstruktivnim rezultatom in negativnim. Če torej posameznik potrebuje hamburger, ker je lačen in godi njegovemu okusu za hrano, je to tako. Slabo je, v koliko ne obstaja “avantgarda”, ki bi razložila, da je hamburger džankfud s takimi in takimi negativnimi posledicami. In slabo je, če ne obstajajo korekcije, ki bi šle v smer, da omogočajo čim bolj zdravo prehrano, ki je dosegljiva demokratično vsem!!!! Kajti kapitalist bo povsem zadovoljen, če bogato trži džankfud, na drugi strani pa sam papca tisto dobro zdravo hrano, ki je temu primerno draga in nedostopna za vse.

“Če verjameš, da poseduješ brezčasno kvaliteto ali kot bi jo imenoval Christoper Alexander -kvaliteto brez imena-, potem jo ponudi trgu. Prosti trg je ustvaril že marsikaj medijsko nadpovprečnega in kljub vsemu zelo pop - npr. The Beatles, Oprah…”

Kvalitete se ne da posedovat. to je tipično za kapitalistično injicirano mentaliteto, ki meni, da se vse poseduje ali ne poseduje. Kavčiteta se odrazi ali pa se ne odrazi in ja, obstaja v brezčasju. Tako kot bolečina in ugodje, ki jo merimo s stopnjo in odkrivamo vse kategorije, kjer se lahko odraža. Obravnavamo in analiziramo jo na več načinov. Preko opazovanja, izkustva in pričevanja, še bolj pomembno pa preko znanstvenega raziskovanja njenega izvora v biološkem in psihološkem kontekstu. Kvaliteta se odraža in zaznava podobno. S prepoznavanjem stopnje vložka, dognanji rezultatov vložka in njegovo koristnostjo v smislu trajnosti in efekta. In še kaj. Skratka, Saški je jasno, da kvaliteta ne more bit komad, narejen v desetih minutah z dvema akordoma, jasno ji je tudi, da je kakovost besedila z nekaj rimami na prvo žogo slabe kakovosti v primerrjavi z … blablabla … Temu primerni so tudi rezultati trajnosti uspeha posameznega komada. Lahko pa prepozna določen efekt, ki ga kopira in kopira, ker je prav tako večen (tematika ljubezni, seksa … ustrezno večni ritmi itd.), kar je nekaj drugega od efekta močne inspiracije, ki jo je treba umestit v kakovosten koncept. Tudi življenje v bloku ni kvalitetno in trajnost, pokvarljivost gradnje je mnogo večja v primerjavi s kvalitetno gradnjo na primer. Kaj in zakaj nekaj spodbuja kvaliteto in kreativnost je spet tukaj vprašanje. Trg se s tem res ne ukvarja. The Beatles ima za sabo pojem avantgarde, dragi moj!!! Sproducirala in lansirala ga je na trg avantgarda v smislu upora (f)rigidnosti družbe, z iniciacijo seksualne revolucije in s tem povezanih trendov nove mode. Rodil se je rock and roll, pri čemer so imeli bitli s tem najmanj opravka. Oprah show pa vsebinsko ni nikakršna kvaliteta za ljudstvo. To je zelo kvalitetno formirana oddaja v smislu težnje po popularnosti in hkrati kvalitetne forme, vendar je njeno poslanstvo kontroliranje in uravnavanje mišljenja ljudi, postavljanja vrednost in tudi zaslepljevanje. Lansirano je tudi, čemu in kdaj naj bi ploskali, torej čestitali in pozdravljali. Da je zavajanje še toliko bolj žaljivo, se oddaja ukvarja z izpostavljanjem redkih, ki jim uspe to in ono kljub po ameriško mizerni kapitalistični politiki. S tem doseže efekt ob katerem si povprečen mišev domišlja, da je možno vse in da se sam v getu premalo trudi. Oprah sama je že tak primer. Namreč redki primeri so redki, ker so redki in ostajajo redki. Torej potrjujejo gnilost demokracije in ne obratno. Potem Oprah poskrbi, da neka potepuška mladenka, ki igra kitaro v podzemni, pride v oddajo, ji omogočijo snemanje CDja in posledičen uspeh!!! Ampak ta potepuhinja v podzemni je več tednov prepevala komad, ki je naslovljen na Oprah, in to z vsemi hvalospevi njeni veličini. Zato jo Oprah opazi in počasti z uspehom. S tem je pokazala, kako gnil je režim kapitalizma, ki se pase na egocentrizmu in povezavah uklonljivosti ritolizništva, in mu je figo mar za objektivno kakovost, za demokracijo še toliko manj. Seveda nihče od lolekov tega ne more opazit, tistih lolekov, ki jim je suflirano, kdaj morajo ploskati in vreščati v studiu, ostali pa bi lahko gledamo in se učimo, kako to gre.

“Na način, da ljudem ponudiš tisto, kar sprejmejo jim lahko prodaš kvaliteto, ki jo bodo sprejeli za svojo. In to je tvoj cilj. Ne pa kvalitete, ki jo ti sprejemaš za svojo, vsem drugim pa jemlje to priložnost.”

Kvaliteta je kvaliteta, ne glede na to, kaj jaz sprejemam za svoje. Obstajajo samo različne vrste, žanri kvalitete. Stopnja pa ni relativna. Relativna je lahko samo zmožnost doživljanja in prepoznavanja kvalitete. Drugim, vsem nam, pa se jemlje priložnost za dojemanje kvalitete tako, da se jih poneumlja in da se odvzema demokratična pravica do razgledanosti in kvalitetnega izobraževanja na področju intelektualizma in duhovnega aspekta. S tem se preprečuje možnost sposobnosti lastnega razmišljanja in preoznavanja lažnivih in konstruktivno naravnanih informacij. Kapitalizmu se fučka, če nekdo zahaja v “geto šolo” in ostane polpismen, ker si ne more privoščit več. Ne more si privoščit niti kvalitetnejše družbe in uvajat v zmožnost absorbiranja kvalitetne duhovne hrane.

“In na koncu se še enkrat vprašaj, kdo tu ponižuje ljudi? Kdo jih degradira na ovce, ki potrebujejo “avantgardo” in kdo zaupa vanje, da se bodo sami pravilno odločili? Mislim, da je ravno obratno kot trdiš.”

Jaz degradiram ljudi na ovce! In jaz trdim, da potrebujemo avantgardo. Ker menim, da se ne odločajo pravilno, ker večinoma niti nimajo možnosti, da bi se naučili odločat pravilno. Ker so samo potrošniki v očeh samooklicane elite, ki jih z odvzemanjem možnosti in vsiljevanjem trendov, ki spodbujajo puhlost in s tem hromijo spodobnost demokratično naravnanih konstruktivnih odločitev, obvladujejo za korist peščice, prav tako precej neustvarjalne in glupe, zato je treba s spodbujanjem puhlosti večine spravit s terena konkurenco kvalitetnih, modrih in ustvarjalnih, ker bi preprečili, da se pri koritu kitijo neki kekci na podlagi vezi, ritolizništva in kapitalske podloženosti, s katero operirajo v podganjem podpodju!!!

komentar avtor simonarebolj — 2.02.2008 @ 17:02

@simona; nevermind, videl preveč tretjih pomenov.

komentar avtor smukc — 2.02.2008 @ 17:18

hmm zanimivo Satir. Imam par komentarjev.

“Pademo v vedenjske vzorce, ker si izberemo pot, ki se najmanj upira naši Volji”

To je ključni del. Mi si ne izberemo poti, ki se najmanj upira naši volji, ker bi to bilo preveč spretno od nas. Poskušamo najti najhitrejšo pot ven(”najmanj”) tako, da preganjamo sanje, se silimo, itd…, ampak to ne deluje tako kot upamo, da bo. Torej je v tem večji upor. Čutimo, da smo nekaj dosegli, napredujemo in uresničujemo cilje, ampak ta ideja je napačna in bi postala očitna, če bi se samo “zbudili” in videli, kaj dejansko počnemo. Torej je zaključek tak, da si izberemo pot, ki je po našem mnenju najhitrejša, medtem ko je naš pogled stvar preteklosti. Kako lahko poznaš najhitrejšo pot na sredi neznanega, če pa si vedno v preteklosti, v znanem? Kako lahko najdeš red v kaosu, če pa išče red, ki je sam v preteklosti? itd, itd, itd…

Ampak se strinjam s teboj Satir. Gre se za najmanjši upor/najlažji/tisto, ki deluje/ohranjanje energije bla bla.

komentar avtor Lucifer — 2.02.2008 @ 17:50

@smukc: ???? O čigavi neiskreni pohvali mene govoriš???? In reakciji ljudstva, ki ni vedelo, za kaj je šlo???? In žaljiva?????

Zgolj ugibam. Ampak mislim, da si s komentarjem zgrešil blog. Človek ni Iztok Gartner … khmmmm … In tole je blog o kapitalizmu od Človeka. Khmmm.

Pa tudi za tisti blog ne vem, o čem govoriš, ker ti nisem namenila nobenega komentarja. Skratka … preveč džointov ali kaj drugega?

komentar avtor simonarebolj — 2.02.2008 @ 19:54

Simona, tole je post o kapitalizmu na cloveskem blogu, hvala bogu, da celoten blog ni o kapitalizmu, pol bi bil pa cist necloveski

.::PiPi::.

komentar avtor PiPi — 2.02.2008 @ 22:18

Simona in Satir, podpišem. Naj se še zahvalim vsem ˝akterjem˝ za zanimivo branje. Resno.

Satir, zanima me pa tvoje mnenje o tistem, kar si izpustil - feminizacija - kam si ˝ciljal s tem?

komentar avtor Človek — 3.02.2008 @ 23:00

Satir, aha, ja se bi kar strinjal ja. Čeprav ne vem če s tistim delom, da so se ženske razvile, da so bolj podložne in ubogljive, sam bi prej rekel, da so se prilagodile svoji fizični pojavi in svoje potrebe uresničujejo na bolj ˝mehak˝ način. Na tisti način, kjer se moški po navadi težje brani, medtem ko pušča trajnejše vtise in posledice. Od kod je tvoja teorija, ker bi si rad malo več o tem pogledal…

komentar avtor Človek — 5.02.2008 @ 21:42