Človek

Imeli smo že:

˝ta črne˝

˝ta bele˝

˝ta rdeče˝

in danes nam vladajao ˝ta rumeni˝…

Kdaj bodo na vrsti ˝ta modri˝?

Živimo v času ti. globalizacije in ˝kapitalizma˝. Ideologija kapitalizma temelji na enostavnem principu stroška na enoto in/ali dodani vrednosti. To nam je seveda vsem jasno. Vendar se v tej ideologiji pojavi problem, o katerem poizkušam razmišljati…

Ker je število kupcev omejeno (ne glede na velikost trga vedno pridemo do končne točke, saj je lakomnost posameznika neomejena), kar povzroča boj za sredstva, ki jih posameznik ima.

In kaj od nas ta miselnost zahteva? Zahteva razmišljanje v smeri boja proti ti. konkurenci in ob enem razmišljanje o lastni nad moči in uspešnosti. Ta odraz je lepo prikazan v ameriškem šolskem sistemu devetdesetih let, kjer so osnovnošolce učili na ta način. Vsak učenec je namreč moral vstati pred razredom in ponavljati frazo:

˝I am the best! I am better than all the rest˝, dokler niso osvojili te miselnosti.

To je bila indoktrina, ki se jo še vedno izvaja na prestižnih šolah, kjer ustvarjajo ti. Zmagovalce ali High Flyerje.

Nekaj podobnega sem dal skozi tudi sam, sicer ne na tako drastičen način, vendar ozadje je enako.

In sedaj razmišljam.

Vse skupaj temelji na Jaz. V sami osnovi to niti ni tako nesmiselno, če gledamo, da moramo ljubiti najprej sebe nato lahko ljubimo druge. (T.A. - B.Č. stran 37).

Vendar se pojavi problem. Ravno zaradi ˝omejenosti kupne moči˝, ki se seveda izraža tudi na osebnem nivoju. Kupna moč na osebnem nivoju? Seveda. Mediji ˝učijo˝, kaj je dobro blago (bodisi dobra Baba ali dober Desc, prijatelj ali znanec), kar seveda deluje in ustvarja iluzijo ˝smiselnega˝ povezovanja. Ampak kot rečeno je le teh izredno malo in človek se mora zadovoljiti z ˝manj˝.

Ta miselnost se izraža že močno globalno. Deluje nezavedno in skupaj z indoktrino, da sej Jaz boljši kot Ti, dosega naslednji razplet:

Ljubezen je enačenje JAZ s TI in je vživljanje v drugega globino. (A.T. – B.Č. str. 96). Ljubezen temelji na vživljanju v drugo osebo in sprejemanju njenih želja.

Nasproti ljubezni stoji Sovraštvo. Je ravno nasprotno čustvo, ki temelji na osnovi JAZ odklanja TI. (A.T. – B.Č. str 98.). Se pravi Jaz ne sprejemam tvojih želja, nisem sposoben empatije v tvojo globino in mi za tvojo dobrobit ni mar oz. gre še globlje, vendar sama definicija tukaj ni potrebna.

Kaj ima to skupnega z kapitalizmom?

Predstopnja sovraštva je Zavist. Samo sovraštvo lahko izhaja tudi iz zagrenjenosti ali resentmenta.

Se pravi osebe, ki so kakorkoli prikrajšanje v življenju in zato v zagrenjenem čustvenem stanju, čustvuje nekako takole – če moram trpeti jaz, naj trpijo tudi drugi. (A.T. – B.Č. str. 105).

Na ta način enostavno lahko pridemo do zaključka, da bo sovražnosti okoli nas vedno več. Vedno več in več.

In kje se nahajamo mi? Je dobrin ali sredstev dovolj za vse? Si želimo vsak svoje ali pa nas ˝močnejši˝ učijo, da je zgolj njihovo dovolj dobro? Koliko naše občutenje pomanjkanja že vpliva na nas in v kolikšni meri še bo? Koliko sovraštva sploh lahko prenesemo?

Kaj se bo zgodilo, ko bo umrla še zadnja ˝potreba˝ po Ljubezni?