Človek

politike in slabih novic na tem svetu…

Is that really too much to ask?

Očitno je potrošniška mrzlica in nakupovanje daril prevzela tudi nekatere blogerje, predvsem Ireno in Pokahontas, ki na vsak način vztrajata pri obdarovanju na Bložiču. Bom kar skopiral zadnje napisano:

Irena pravi:

darila raje zablojena kot ne, limit pri ceni (ne več kot 5 eur npr, pa čeprav vem, da si Peting res želi porscheja), zaželjena unisex darila, xmas spirit obvezen (če ni očiten je obvezna razlaga, he he) … ostali limiti pa … kakšen mora biti, preveč pa ne, ker je ipak manj kot teden do bložiča

Sam se s tem strinjam, načeloma, ker sem bil vedno bolj pristaš ˝naravnih˝ daril, ampak glede na kapaciteto, bi potemtakem Bložič moral trajati kak teden ali več. Mogoče drugo leto.

Sicer pa sem nekje že omenil, da bom sam prinesel eno omelo, fino bi bilo če bi jih bilo več, saj bi to eventuelno pomenilo več izgovorov za… Pometanje? :mregreen:

Volk in Mamlaz pa sta sprašeala kako je s prehrano ipd. No mislim, da je najbolje, če vsak prinese kak manjši narezek, ene pet dek pariške in kako kuhano jajce, ker nekateri bodo sigurno ob gledanju vsega kar se bo dogajalo morali potešiti vsaj en prvinski nagon, če že več ne. Sicer ideja s peko odojka pred lokalom ni slaba, vendar je časovno potreatna, tako da tokrat odpade, bomo pa naredili še kak pomladni žur, kjer pa sigurno ne bo manjkal.

Aja pa še nekaj, ali se je mogoče še kdo opogumil glede dekoracije?

Ps.: V tej temi spam ni več prepovedan.

Se je končal pred približno uro.

Vsi ki me poznajo vedo, da sem eden tistih, ki bo vprašal ravno tisto, kar ni potrebno. Pač en velik otrok.

In tako je ta navaden klic prijateljice, s katero nismo bili v stikih že kar nekaj časa, in je poklicala kako smo kaj, prešel v malo ˝globje teme˝. Teme o zdravju in seveda spolni sli.

Nekako je vse skupaj privedlo, preko razglabljanja o Freudovskih teorij o našem delovanju in vpliva na nas kot posameznike, do vprašanja o samozadovoljevanju. Poleg veliko smeha sem nekje vmes prišel do informacije, ki me je ponovno ˝presenetila˝, čeprav jo že dolgo vem. A vseeno, ko jo vsakič slišiš nekako… huh, vpliva na svet…

Namreč znano je, da imajo nekatere ženske povečano spolno slo, ampak manj znano je tudi to, da jim zadovoljitev te potrebe včasih pomeni nekaj takega kot umivanje zob ali malo večja potreba.

Ponovno sem danes slišal to, da včasih ženska ne razmišlja o nekem ljubljenju ali čem bolj romantičnem ali iluzornem med lasnim samozadovoljevanjem, vendar lahko to počne ob razmišljanju o čisto vsakdanjih stvareh, kot je recimo plačilo računov.

Te ženske v tem dejanju očitno najdejo neko telesno sprostitev, relaksacijo in potencialno nabiranje energije za prihajajoče dnevne izzive. To, da ženska po orgazmu energijo dobi, in moški izgubi, je seveda jasno, ampak, da se to uporablja kot ˝pumpanje mišic˝ ali nizki start, je pa še skoraj nehigiensko.

Predvsem iz vidika, koliko potem dejansko vse skupaj pomeni? Ali je to vse kar se potrebuje, se pravi tri minute samote? Pri nekaterih še to ne? Ali je vsa ostala spolnost sploh čemu namenjena, in ali je njena raznolikost dejansko samo zadovoljevanje domišljije?

Ne, mislim, da ne. Mogoče preveč idealistično gledam na vse skupaj, vendar je razlika. Razlika je v užitku. V smislu. Ker ljudje smo bitja, ki živimo za užitke, ne glede na to koliko iluzorični so. Vsa zabava je zgolj iluzija in nek izhod vsakdana, vendar ravno njo potrebujemo, da ostanemo živi in zdravi. Zdravi v vseh, predvsem pa spolnem pogledu.

Ali pa raje sploh nočem vedeti in si rečem, Ignorance is Bliss, kje so Babe

Huh, danes sem bil izjemno presenečen, ko sem zagledal pošto, ki mi jo je poslala prijateljica Anka Bulovec in se nanaša na moje pisanje v tej temi.

Vsebina pošte me je dejansko močno pretresla, saj sem jo očitno razžalostil in užalil, čeprav niti nisem vedel, da sem kaj takega storil. Ampak po premisleku sem dojel njeno misel, ki me je ˝prebudila˝.

Večino časa, ko pišem kak zapis, je to zgolj nek tok misli, ki se utrne ob samem plesu po tipkah in pozabljam, da besede, ki jih izrečem lahko na drugi strani zvene popolnoma drugače. Tako je bilo tudi tokrat.

Ko sem pisal o tem, zakaj sam sestavljam tisto kar poslušam, me je zaneslo tudi na razmišljanje o fotografijah, ki si jih tako močno želim. In dejansko si jih želim od Anke, saj me je miljonkrat presenetila s svojim očesom in znanjem, ki me vsakič znova impresionira.

In ker pišem, kot mi hodijo misli po glavi, sem pozabil dodati pomemben podatek, brez katerega sigurno lahko človek dobi napačno predstavo o tem, zakaj nimam tistega kar sem si želel. No ja tudi spominski book dejansko ne pomeni ničesar, vendar kot laik, nisem vedel kako naj se izrazim.

Naj razjasnim situacijo:

Gre za željo po imetju lastnih fotografij - portretov, ki bi nastale pod sprožilcem prijateljice, ki verjetno zna iz mene izvabiti tisto, kar nek naključen fotograf ne more. Kar pa je najbolj pomembno in kar dejansko meče slabo luč na njo je dejstvo, da nisem omenil, da do tega ne pride, ker preveč delamo. Vsi skupaj. Prezaposleni smo, zato urnike komaj kdaj uskladimo že za sam Concept, ki je žal zaenkrat še tako majhen, da moramo imeti poleg te dejavnosti še druge službe. To je edini razlog, zakaj teh fotografij še nimam, ampak enostavno sem to pozabil omeniti, saj kot sem že omenil, ko pišem blog, pozabljam, da nekdo to dejansko bere in da lahko stvar razume popolnoma napačno.

Zato mislim, da je na mestu edina moja reakcija, da rečem:

Anka oprosti. Včasih znam biti preveč zaverovan v stvari, ki jih opravljam, da dejansko pozabim, da bi moral koga še kaj vprašati. Oprosti, ker sem ti uničil dan, ter te spravil v slabo voljo in ti verjetno vzel energijo, po nepotrebnem. Ni bilo namerno. Res ne. Ampak, to veš. Dej no, namo se med sabo kregal

Željko, opravičujem se tudi tebi, saj sedaj ko sem bral, sem zopet opazil, da sem res čudno napisal vse skupaj. Zato naj povem še razlog, zakaj moj prijatelj in soustanovitelj ˝ideje˝ ne snema CD-jev. Ker ne verjame v ˝miksanje˝ na računalniku in ker je perfekcionist. In zopet se znajdemo v tistem krogu, da je za to potrebno veliko časa, ki pa ga zopet nimamo. In seveda nimamo veliko priložnosti, za kar delno prevzemam krivdo, vendar se trudimo. Ampak vseeno stari, pogrešam tvoje vrtenje. Pa ne samo jaz. Jebemo.

Željko je eden tistih, ljudi, ki se združijo zaradi nekega skupnega interesa (kar je bila pri nama naklonjenost do določene zvrsti glasbe) in pustijo na tvojem življenju nek bistven pečat, ki je neizbrisljiv. Veliko sem se naučil in marsikaj se verjetno bom od tega človeka, s katerim se včasih na kašnih ˝pokljuških žurih˝ skoraj ˝pobijeva˝ z besedami, ampak on bo zame vedno Želc. Človek, ki ga imam rad, ker je tak kot je.

Naj to pisanje obvelja za vse moje prijatelje, ki vas kdaj omenim, upam da veste, da stvari, ki jih počnem ne počnem s slabim namenom, temveč ker ne razmišljam. Zato se tukaj opravičujem še vsem, ki vas kdaj kakšna stvar, ki jo storim, ali ne storim, užali, potre ali prizadene. Ne poizkušam se izmuzniti z izgovorom, da teh stvari nikoli ne storim s slabim namenom. Vem, da izgovori niso smiselna stvar, vendar v tem trenutku zame so, ker so resnični. Ker si ne želim, da bi med nas prišlo karkoli, kadarkoli, ker vas imam rad. Vse. Najbolj.

Naj še dodam, da tudi fotografija v tisti temi prav tako pripada Anki, ki sem jo zopet brez vprašanja objavil. Egoist in idiot.

PS.: Veseli pa me, da si kdaj vzame kdo čas in pogleda lumparije, ki jih zapisujem tukaj in ne se bat, se bom poizkušal brzdati z zgodbicami, ki bi eventuelno povedale preveč.

Ps.: Včash sm lih pač takle:

Dragi moji to je to. S to objavo dokončno končujemo prijave za Bložič, saj so kapacitete žal zapolnjene in seveda zaradi strahu pred novim navalom zaradi objave v novi tiskani Blogoroli, ki so to storili na lastno pest.

Užaljeni in jezni recimo, da nismo, vendar bi se pa spodobilo, da nas vprašajo, saj ne vemo, koliko se vse skupaj lahko zakomplicira. Seveda pa je potrebno dodati, da skupina, ki so jo v časopisu omenili ne bo nastopila in gre za zavajanje in natolcevanje.

Pa ostanimo pri veseli temi in to je Blooooooooožič. Točno en teden nas loči od tega vsaj zame že malce težko pričakovanega shoda pisane množice v pajkicah ali brez, kot so se odločili nekateri.

Naj že v pričetku opozorim, da v tej temi ne bomo spammali, vsaka objava, ki ne bo v kontekstu bo izbrisana in če se bodo zadeve ponavljale, bom komentarje onemogočil.

Držimo se teme in vprašanj, ki bodo zastavljena. Lepo prosim.

Pa pojdimo lepo po vrsti. Še enkrat dodajam vse prijavljene, zato prosi, da me obvestite o nepravilnostih. Poleg imen dodajam še url naslove, kot jih bosta Boštjan in Luka nastavila na oznakah za sam dogodek. Razvrščeno je po abecedi, za lažji pregled.

1. Alex van der Volk-http://volkec.blog.siol.net/

2. Ana - http://ameli.blog.siol.net/

3. AndyBaby-http://andybaby.blog.siol.net/

4. BB

5. Bejbika-http://bejbika.blogspot.com/

6. black-http://black.blog.siol.net/

7. Blazz-http://blazz.blog.siol.net/

8. BoštjanZ-http://www.zrimsek.si/blog/

9. buba švabe-http://bubasvabe.blog.siol.net/

10. buksijakarc

11. bunny-http://bunny.blog.siol.net/

12. capone

13. chef-http://chef.blog.siol.net/

14. cyco-http://fxmedia.blog.siol.net/

15. Človek-http://clovek.blog.siol.net/

16. Denis Sarkič-http://www.vest.si/

17. dmashina-http://deusexmashina.blog.siol.net/

18. don Barkl-http://barkl.blog.siol.net/

19. dr. filomena-http://www.drfilomena.com/

20. Fetalij W. Tyschew-http://fetalijtyschew.blog.siol.net/

21.Fish-http://fishizem.blogspot.com/

22. gyzar-http://gyzargeek.blog.siol.net/

23.Had-http://www.had.si/blog

24. Insomniac-http://insomniac.blog.siol.net/

25. irena-http://irena.blog.siol.net/

26. Irenca-http://www.eirene.blog.siol.net/

27. izaaa-http://izaaa.blog.siol.net/

28. jacko

29. JJJ.-http://griljc.blog.siol.net/

30. jure/olki-http://www.foto-olki.com/

31.Kandela-http://kandela.blog.siol.net/

32. Katarina-http://katarina.blog.siol.net/

33. katja-http://katjalenart.blog.siol.net/

34. Kašpar-http://kaspar.si/

35. kiara-http://flancarije.blog.siol.net/

36. Kobrowsky-http://kobrowsky.sopca.com/

37. Kris

38. Lyla-http://www.geekchick-s.net/ratioemotio/

39. ludve-http://ludve.wordpress.com

40. maky-http://maky.blog.siol.net/

41. MaMlaz

42. markopigac-http://markopigac.blog.siol.net/

43. Matija-http://ma.tija.cc/

44. minnie-http://minnie.blog.siol.net/

45. Miss Nimfee-http://missnymphee.blogspot.com/

46. mojcas-http://mojcas.blog.siol.net/

47. Mojo-http://mrmojo.blog.siol.net/

48. Morska-http://www.ednevnik.si/sweetnightmare

49./mr-foto.net/-http://mr-foto.net/

50. Nataša-http://salonitka.blog.siol.net/

51. NeMirna-http://nemirna.blog.siol.net/

52. neuromancer-http://neuromancer.blog.siol.net/

53. Nick Laos-http://nicklaos.wordpress.com/

54.+55. Nika in Maja-http://www.nikja.blog.siol.net/

56. Ninnnna-http://ninnnna.blogspot.com/

57. ninamalina-http://nina.blog.siol.net/

58. pajzl-http://pajzl.blog.siol.net/

59. paucstadt-http://paucstadt.blog.siol.net/

60. pet-in-g-seks-http://seks.blog.siol.net/

61. pika

62. pikicavelika-http://pikicavelika.blog.siol.net/

63. Pi.Roman-http://piroman.blog.siol.net/

64. Pokahontas

65. Prince129-http://blogo.blog.siol.net/

66. psycho-http://psycho.blog.siol.net/

67. Rado-http://rado.blog.siol.net/

68. Rbrndusic

69. Saša Gerčar-http://www.sasagercar.com/

70.Simm-http://simm.blog.siol.net/

71. Simona Rebolj-http://simonarebolj.blog.siol.net/

72. Sovica Oka-http://sovicaoka.blogspot.com/

73. strojnik-http://strojnik.blog.siol.net/

74. šuši-http://susi.blog.siol.net/

75. Tamala-http://geekchick-s.net/tamala/

76. tameer-http://tameer.blog.siol.net/

77. tatya-http://tatya.blog.siol.net/

78. teoo-http://teoo.blog.siol.net/

79. Urška-http://www.myspace.com/urskabugging

80. vetrnica-http://vetrnica.blog.siol.net/

81. vasijav + 82. majca-http://vasija.leela.tv/

83. zloba-http://zloba.blog.siol.net/

84.jazzy-http://jessy.blog.siol.net/

85.sadie-http://sadie007.blog.siol.net/

84. 3nity - prosim za link, ker nekaj ne štima…

85.Pengowsky-www.pengovsky.com

86. Hirkani- http://www.zibelka.si/blog/

87-88.Samo-http://popotnik-2001.blogspot.comTako, to bi moralo biti to. Mislim, da zna biti kje kakšna napaka in da kdo mogoče še manjka, zato prosim, za obvestilo o tem.

Druga pomembna točka so karaoke. Glede na to, da se je do sedaj ˝uradno˝ prijavila samo Katja, resno pozivam vse, ki imate kakršno koli željo prosim, da poveste spodaj, da uredimo. Te predloge sprejemamo do srede. Ostali boste pač izbirali na samem kraju s seznama, ki bo na voljo.

Kaj se dogaja s hrano? Boste nosili ali ne, ker moramo vedeti ali naj zahtevamo odprto kuhinjo ali ne.

Za vse ostalo, kot je glasba in nastopi je poskrbljeno, upam, da ne bo večjih sprememb.

Vsi sodelujoči se dobimo v SEMu ob 19h, za ostale pa je predviden prihod okoli 21. ure.

Naj ponovno povem, da bodo vrata (zunanja in notranja) zaprta ob 23h in kdor ne bo mogel do takrat priti na sam žur, naj prosim pove na spodnji mail, da bo dobil kontaktno številko.

Še enkrat dodajam zemljevid.

Za vsa vprašanja in dodatne informacije pa prosim uporabite ta nabiralnik:

blozic2007@gmail.si

Tako, to bi bilo to in prosim, res, brez spama.

Lp

Denis

720415183fb5c690d5864dc2f6fc916c

Danes sem opazil, da sem dobil prvega resnega oboževalca. Nadel si je ime zlodej. Zasleduje moje pisanje po blogosferi in mu daje kredibilnost, pa čeprav na svoj način.

In kako se počutim ob tem spoznanju? Odlično. Vedno sem si želel izvedeti kako se počutijo slavni, katerih imena polnijo rumene tiske, kjer jih poizkušajo deskriditirati in omaloževati. Zato sem se odločil, da mu napišem cel post, saj si ga zasluži.

Počaščen sem. Počaščen sem bolj kot če mi nekdo odobrava ali se mi prilizuje in predstavljam si, da sem v filmu The Fan.

Kdo je zlodej? Ne vem in dejansko se mi to ne zdi pomembno, saj sumim, da ko bi izvedel, bi moj intuzijazem zaradi njegove osebne nepomembnosti popolnoma zbledel, zato si raje predstavljam, da je nekdo pomemben in inteligenten, čeprav vem, da se motim. Kot se očitno po njegovem mnenju motim o tem, kaj mene zabava.

Malce mi je sicer nerodno vprašati, kaj bi moral govoriti, da bi se zabaval, ker očitno sem še zelo mlad in nedorasel, da bi razumel, kaj mi prinese nasmešek na ustnice in kaj mojo dušo rani. In zato je dobro da imamo oboževalce, ki nas na to opominjajo, da ne bi živeli v temi.

Nekdo mi je prišepnil, da je ta oseba namreč Alter nick, ali alter ego, kar stvar postavi na popolnoma novo raven. Vendar to mi je vseeno, kot že rečeno, raziskoval ne bom, saj bi to vzelo njegovo verodostojnost in težo.

Alter nicke sem seveda vedno oboževal, saj so bili vedno izredno dober propagandni način za dvigovanje zanimanja za osebe, ki so bile napadene, edino kar je bilo pri vsem nesmiselno je to, da se je ob razkritju vse skupaj obrnilo ravno n drugo smer. In vedno se je razkrilo.

Zato raje ostanem pri ideji o oboževalcu, ki ima sicer probleme z izkazovanjem svoje naklonjenosti, saj le to zavija v tančico ˝agresije˝ in neodobravanja, ker pozablja, da ne glede na to, na kakšen način se do neke osebe opredeliš, dejstvo je, da te zanima.

In kaj bi sporočil takim osebam? Pišite! Pljuvajte! Iščite napake, izpostavljajte moje ime, sramotite me, saj vse skupaj vodi k enemu stvari in to je večji prepoznavnosti mojega imena. Rumeni tisk in ljudje brez lastnega življenja ter identitete so izredno dobra stvar, ne glede na to, da se v pričetku zdi drugače.

Ah veselje in radost mi polnita srce, saj danes sem pomemben. Zlodej, hvala ti.

Petindvajseta objava v tej kategoriji zahteva posebno pozornost. Zato jo bom obeležil na rahlo drugačen način.

Pred časom, ko smo imeli na razpolago Dioniza, lokal, o katerem sem že pisal, smo notri skrbeli za zabave na različne načine. Dj Zheelc Kovach, s katerim ustvarjava za Concept je vedno pripravil kaj posebnega za naše obiskovalce. Vendar njegovi seti ne obstajajo. Nikoli ni dovolil snemati, razlogov je po njegovem mnenju več.

Zato sem si sete moral sestavljati vedno sam. Tako to pač gre. Pri njem. Tudi to, da riše, še ne pomeni, da mi je pomagal pri poslikavi stanovanja, temveč zgolj to, da vsake toliko dobim kako njegovo sliko, ko kaj ušpiči. Enako je z mojimi fotografijami. Večinoma jih moram delati sam, saj njegova punca fotografinja potrebuje celo leto, da mi naredi spominski book…

Ne glede na vse, je to zgolj neko sistemsko opravičilo za mix, katerega mešanje je pod kritiko, saj se takrat nisem preveč ukvarjal s štetjem ipd, temveč sem polagal plošče, kot sem čutil, da morajo slediti.

Sporočilne vokalne skladbe, začinjene z jazzy vložki, ki so zaznamovale tisto obdobje so nosilci mojega počutja v določenem obdobju. Da ne bi preveč govoril, stvar je na razpolago in je primerna za doma, v avtu ali na delovnem mestu, saj je bil Dioniz prostor, ki je bil namenjen lahkotnejši sproščeni zabavi.

Concept - Absorbing Day

Zaradi težav s sendspaceom še drugi link:

Link 2

To da Človeka ni smiselno pustiti samega in eventuelno brez dela, je marsikomu jasno, saj včasih zna biti že kar nevarno. Vsako situacijo bo verjetno izkoristil za traparijo, ki se bo verjetno zdela zabavna samo njemu.

Tako kot dogodek izpred 15 ih minut. Ne obremenjujte se, če se vam bo vse skupaj zdelo butasto, ker nisete edini in dejansko se tudi meni zdi, če ne bi bil to jaz.

Ladies and Gentleman, Človek saves the day, again!

Ravnokar sem se vrnil iz merkatorja, kjer se je za določene posameznike odvijala cela drama. Nekateri so zaradi dogodka zamudili avtobus, mogoče celo službo, ampak vse skupaj se je dobro izteklo.

To ni tisti veliki nepotrebni sosed, ampak tak manjši s štirimi blagajnami, kjer se po večini vsi poznamo. Odprti sta bili najprej dve blagajni, ampak se je vmes ena zaprla, verjetno imajo izmeno. In tako čakam na vrsto za svoje Lucky Strike (v trafiki jih ne kupujem, ker gospa ne zna niti pozdraviti in niti odzdraviti, čeprav sem ji že enkrat povedal, da to ni niti vljudno niti poslovno, ampak vztraja pri svojem).

Nakar se vse skupaj prične. Pred menoj ena starejša gospa s šestimi škatlami piškotov po 2,16€, znamke nisem zaznal. In kar naenkrat prodajalka prične s paniko, saj ne dela več tipkovnica. V vrsti mislim da nas je bilo kakih 13-17, takoj se je pričelo godrnanje, sam pa sem se naslonil na stenski hidrant in nasmihal ter razmišljal kaj storiti.

Gospa pred menoj po peth minutah izgubi živce in odvihra ven. Vmes je prišla še mlajša prodajalka v pomoč in skupaj sta z starejšo kolegico modrovali o potencialnem problemu.

Nezadovoljstvo v vrsti je naraščalo, zato se prodajalka odloči poklicati poslovodjo. Poslovodkinja privihra, lepo pozdravi (je bila naša stranka, zato se poznamo), ter skupaj z obema prodajalkama pritiskajo na vse možne tipke. Vmes so se opravičevale vsakih 30 sekund.

Malce sem se nagnil, da pogledam kaj piše na ekranu in malo je manjkalo, da nisem prasnil v smeh. Na ekranu je bil izpis:

Keyboard error. No keyboard present.

Poslovodkinja že vrti številko od Dušana (ki naj bi prišel rešiti čakajoče, ki so pričeli zapuščati trgovino, saj je situacija trajala že dobrih 10 minut), sam pa dobim idejo - rešil bom dan!

Seveda mi je bilo takoj jasno, da se je tipkovnica odklopila, ali pa je malo ˝zaštekalo˝, se pravi en reset, pa bo zadeva delala.

Zato se obrnem do poslovodkinje in predlagam:

Mogoče lahko jaz kaj pomagam?

Vsa presrečna seveda odgovori: ja a bi res ali kaj?

Skromno odvrnem: Seveda gospa, zakaj pa ne.

V stilu prosim za malo prostora, naj stopijo vse tri dva koraka nazaj, slečem bundo, zaviham rokave in se spravim za pult.

Med ˝raziskovanjem˝ problema prekolnem ˝delovne˝ razmere in višje vodstvo, slabe konektorje, kable in staro šaro, ves čas pa dobivam glasove odobravanja z druge strani. Vmes pritisnem reset, ter nadaljujem s ˝šraufanjem˝ , ko opazim, da so se vse lučke na tipkovnici prižgale, zmagoslavno in teatralno vstanem in rečem:

Tako, zej pa mora delat. Pa kar pokličite Dušana in mu povejte, da je to zadevo treba zamenjat!!!

Dragi moji, požel sem aplavz. Res no, jest sm mislu da bom dol padu. Poslovodkinja mi je prinesla še vrečo mandarin, neki ata pa me je trepljal po rami. V glavi pa mi je odzvanjalo - tastar ti pa si fuknen!

Na hitro sem se pobral iz trgovine in sedaj ko to pišem, se še vedno smejim ko malo nor.

Slovenijo je ta vikend obiskal vsem znani ˝neandertalcu podobni˝ 50 Cent, za čigar dotik so bili nekateri pripravljeni plačati celo 200 €.

Kaj pomeni srečati nekoga kot je on? Mislim, da človeško psiho takšnih posameznikov najbolje opiše clip iz Top lista nadrealista in ideja o Šahbazu.

Ampak to je zgolj moje mnenje…

Človek vsakodnevno naleti na kakšen nesmisel izrečen iz ust posameznikov, zato je dandanes še redko presenečen.

Vendar obstaja en kraj na svetu, ki se ne da in ne da, ter vsakič znova dokaže, da naša neumnost nimam meja. In ta kraj je moje domovanje - Jesenice.

Marsikdo misli, da se je tega mesta potrebno sramovati, toda sam ne spadam med tiste. Eden od glavnih razlogov je tudi dejstvo, da imam možnost souporabe skoraj zasebnega smučišča, ki ima lepšo lego in boljše strmine, kot Kranjska Gora ali marsikateri koli drugi kraj, ki se ponaša z zimskim turizmom. Ni lepšega kot v zimskih sončnih dneh, pred ali po službi s še z desetimi ali petnajstimi posamezniki odpeljati par zavojev in popiti čaj na tem prelepem mestu.

Posamezniki, ki jih srečujem največkrat na teh pobočjih so predvsem ljudje, ki ˝krojijo˝ usodo tega priseljenskega mesteca. Nemalokrat sem prisostvoval raznim debatam s temi strici, ki nikoli ne slišijo dobrega sveta. Že leta nazaj sem jim pihal na dušo, da bi ta kraj spremenili v neko IT bazo, saj je njegov izgled primeren zgolj spuščenim žaluzijam in gibanju ponoči, ko se napake skrijejo.

A očitno so strmine belega smučišča toliko udarile v glavo našega vrlega župana. Ne vem, ali njegove odločitve prejema sam ob prodajanju tobaka na železniški postaji, kjer ga še vedno lahko pogosto srečamo ali pa je še vedno vse skupaj plod domišljije bivšega sivolasca, ki vleče niti iz ozadja. Kakor koli, že takrat so jim hodile po glavi o Jesenicah kot turističnem mestu in na tem dejansko delujejo. Njihova ideja o smučariji na Rožci se mi ne zdi sporna zaradi potenciala, ki ga ima, vendar to ravno ne bi imenoval turistično središče. Seveda bi me lahko presenetili s postavitvijo potrebne infrastrukture, za katero obstajajo načrti že nekaj let, vendar sam smisel ideje izdaja tudi dejstvo, da do danes niso našli niti enega vlagatelja v ta projekt.

Vendar vrli naš Tomaž še vedno najde čas za dobro voljo svojih prebivalcev. Danes v poslovni prilogi Dela, preberem še boljšo novico. Zaradi ukinjanja Šengenske meje, se bo v predelu karavanškega tunela, sprostil del infrastrukture, ki zavzema nekje 37 hektarjev. In Jeseničani so prišli z idejo, ki jo podpira tudi nekdo iz nekega ministrstva, si nisem zapomnil kdo. Sedaj bi na tem področju gradili akvapark in kamp.

Včasih dejansko mislim, da sanjam. Kamp za koga? Za nosoroga? Na prostoru, kjer sije sonce 4 ure poleti in 11,35 minut jeseni ter pomladi? Akvapark? Ali ni to tista zadeva, ki jo ne morejo prodajati niti v Bohinju, pa čeprav je tisto turistično mesto? Mogoče pa je namenjeno to nam, domačinom, da si po napornem delovniku odpočijemo med istimi ljudmi s katerimi smo preživeli dan, pa čeprav imamo deset minut do Bleda.

Ne vem, res ne vem, ali sem sam preveč kritičen do tega depresivnega umazanega mesta, ki spominja prej na nekaj kar je nekdo nekje pozabil ampak naravnost smešno se mi zdi razmišljanje o turizmu na tem nivoju. Zato bom vseeno raje vztrajal pri ideji črno-belega mesta ali mesta pod vodo, kot da bi verjel v ekonomsko upravičenost kampa za tri obiskovalce letno, ki se zgubijo med železniško postajo in najboljšim sosedom…