Človek

Dragi moj blog, žal mi je, ker sem te zadnje dni zapostavljal, vendar pa ne obžalujem tega, da bo v naslednjih dneh še slabše.

Še zadnjič se v letošnjem letu odpravim na delo, nato pa za nekaj dni izginem tja, kjer stvari dobijo smisel. Tja kjer elektronske naprave nimajo dostopa in kjer me bo obkrožala pristnost slovenskega visokogorja in dobrih ljudi.

A ti moj prijatelj, čuvaj vse, ki te obiščejo. Pošlji jim kup poljubov in dobre volje ter moči, da preživijo še eno leto, čim bolj naravno in udobno.

Ko se vrnem, ti povem kaj pravijo jeleni in do kam sega človeški krik.

Prijatelj moj, ne obžaluj storjenih dejanj, ne obžaluj zamujenih priložnosti. Naj te tegobe tega sveta ne naredijo žalostnega in ne prodaj svoje duše ničvrednim papirnatim sanjam, saj samo njo imaš, ko v tihi noči samuješ na mojem ekranu. Naj ti padci ne jemljejo moči in naj ti vzponi ne prinašajo premočnega vetra pod tvoja krila, ker vedno bo nekdo nad teboj, ki ti jih utegne stopiti.

Vztrajaj pri iskanju Človeka v sebi in to naj bo tvoje vodilo, ko gledaš druge.

Vztrajaj in pomni:

Audaces fortuna iuvat!

Kaj je tisto, kar leže na srce in iz spomina kliče nekaj kar ne obstaja?

Od kod občutek praznine, ki je hkrati obtežujoča in sladko osvobajajoča? Kako lahko pogrešam nekaj, česar ni?

Smo ljudje res tako nepopolni, da nam že vsak, popolnoma nepomemben in prazen namig vzburi misli in ˝srce˝? Kaj dejansko pomeni čutiti?

Je to tisto stanje, ko nekoga ali nekaj potrebujemo toliko, da nam oni sami niti niso pomembni, temveč nas zgolj naša ˝potreba˝ sili v dejanja in čutenje, ki eventuelno s časom izgineva?

Če sta veselje in žalost dražljajsko pogojena, od kod izvirajo dražljaji? Ali je za dražljaj dovolj notranji vzgib, ali pa je potrebna dejansko interakcija?

Je človek, ki je vesel ali bolje prekomerno vesel, se pravi srečen, bolj samodestruktiven, kot tisti ki je v enaki situaciji žalosten, če je dražljaj malenkosten ali enostaven?

Koliko ima pri vsem skupaj opraviti misel, da nekomu veselje, drugemu žalost?

V kolikšni meri se to odraža do sočloveka in kdo ima pravico odločati o tem?

Kdo si lahko brez posledic jemlje pravico do veselja, če s tem povzroča žalost? Je to odvisno od števila ali zgolj volje?

Kaj pomeni živeti z voljo do nesmisla? Kaj je dejansko smiselno? Je človek sploh kaj drugega kot žival, ki reagira na dražljaje in ima zmožnost reproduciranja le teh? Koliko veselja lahko posameznik sploh sprejme, glede na to, da se sam občutek potencira?

Ali pomeni Živeti izkoristiti vsak dani trenutek, ne glede na to koliko je nesmiseln, ali pa Živeti pomeni poiskati smisel danega trenutka, ter ga nato v popolnosti izkoristiti?

Je naš obstoj dejansko odvisen od samega nesmisla? Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje zahtevali več, več od sebe in od drugih, vse tisto, kar nam pripada? Kako bi izgledal svet, kjer bi obstajala volja do smisla?

Zakaj ne morem razumeti veselja v Kiču, nekvaliteti, površnosti, izkoriščanju neukosti in zakaj se ravno sedaj to sprašujem, ko me čakajo gostje?

…

Dober večer. Vesel Božič želim. Kako smo? ….. Ooooo, to je pa lepo. S čim vam lahko postrežemo?

it´s lonely on the Top.

I can guarantee you, it is the same shit at the bottom.

Če drži rek:

Previdnost je mati modrosti.

Potem zagotovo drži:

Utrujenost je mati norosti.

Pravkar sem se napravljal za odhod od doma, ko vidim Strica muca, kako leži pred vrati.

Med igro mu zapojem pesem Oj Cigane, Cigane šlijive su ti neobrane… (ok, to besedilo verjetno niti pod razno ni pravilno, pa tudi sanja se mi ne od kod sem ga pobral, mucu pa pravim tudi Cigo, ker pač rad fehta…)

V tem, ko glasno ˝prepevam˝ pred vrati, na drugi strani pozvoni…

Odprem, tam stoji nek stric, ki reče:

Dober dan, domačo slivovko prodajamo…

Nisem se mogel nehat smejat, stric me je čudno gledal, se obrnil in šel…

Eh, pa še hotel sem jo kupiti, ker bi bila dobro darilo za marsikoga, heh…

Oj Cigane, Cigane…

Še vedno se nasmiham ob branju teksta, ki ga je zapisala Simona v temi Blogosmetana Party.

Zanimivo mi je, kako malo se dejansko pogovarjamo o tem, kako nas vidijo drugi. Po navadi stojimo za nekimi frazami ali ne poglobljenimi vtisi, ki si jih ustvarimo bodisi s prvim vtisom ali prvim branjem.

Maske, ki si jih natikamo ob vsaki interakciji z drugimi nekako povedo veliko o tem, kaj bi dejansko radi bili in kam v življenju stremimo, čeprav se tega ne zavedamo. In vse je odvisno, kako te maske nosimo oz. koliko smo vešči igre, v katero se spuščamo.

In ko se ˝zavesa˝ spusti smo vedno pred tisto negotovo mislijo, kaj se je dogajalo in zgodilo. Ne glede na to, da si vedno in povsod želimo biti tisto kar smo, je to več ali manj pobožna želja, ki je neuresničljiva. Ker v ozadju samega sebe ne vemo, kdo smo. Ker najtežje je poznati lasten jaz, mimo vseh vsiljenih in priučenih vzorcev, ter vseh ˝potreb˝ po socializaciji in ugajanju, kar zahteva okolje. Redki ljudje so neprilagojeni. Še bolj redki neprilagojeni pa so tisti, ki to niso po sili razmer neke preteklosti.

Vračanje v lasten jaz ali tisto, kar nas dela posebne kot posameznika je zahtevno delo, ki se ga prav tako ne loti vsak, saj se po večini sprehajamo nekje na površju želja in iluzij, da to smo in da to želimo biti. Vendar se vse to izkaže za zmotno, predvsem takrat, ko ta cilj dosežemo.

Zato smo si potrebni. Eden drugemu. Da spregledamo masko, da gledamo levo oko. Da si pomagamo. Čeprav marsikdo misli, da ga drugi ne morejo poznati, je ta misel prav tako zmotna, kot tista, da se sam pozna bolje. Ljudje se enostavno ne poznamo. Smo produkt. Enostaven produkt okolja in časa, ki nam na različne načine zapoveduje, kdo moramo biti že od malega, zato na koncu nismo več tisto kar bi lahko bili, temveč tisto kar moramo.

In ko berem njen opis, si ne morem pomagati, da se ne nasmiham in sprašujem, s čim sem pokazal delčke, ki jih je sestavila. Ok, besedo rejvar (točneje rejver), sem podal sam, ampak sam pomen je lasten, oseben in se ne nanaša na neko subkulturo. Imam kar nekaj besed, ki sem jih priredil za lastno uporabo, med njimi je tudi šara, ki se močno razlikuje od tiste v SSKJju. Rejver v moji glavi pomeni neko izgubljeno dušo, ki se nekako ne znajde v okolju kjer se nahaja, temveč se giba nekje med ˝realnostmi˝. Med željo po smislu in voljo po moči. Je gibanje med krutostjo kapitalizma in ljubeznijo do sočloveka. Ne tič, ne miš. Ali oboje.

Med vse dogajanje okoli fotografij prisotnih na Bložiču, naj prilijem še malo olja na ogenj….

Se spomnite, kako smo vsi pozirali pred WCjem?

No eno sem dobil na mail, pa jo pošiljam v predogled

Foto: Anka Bulovec

Komaj čakam še druge, ker smo ˝tapravi˝…

Ostale bodo nared pojutrišnjem baje, danes sva ji odprla blog in fotk je kar malo morje.

Seveda pa je objava še vedno pod vprašajem, zaradi trenutnih zapletov…

No tako, pa je mimo. Ali se je tresla gora in rodila miš, ali pa je bil to res nek prvovrsten dogodek, pa je dejansko nepotrebno vprašanje. A vseeno se bom k njem vrnil na koncu.

Najprej naj vse skupaj še enkrat lepo pozdravim, mater vas je bilo fino ponovno srečati ali pa na novo spoznati. Kako čudovita druščia se je zbrala na kup, da mi kar nekaj časa ni bilo vse jasno. Pa Babe. Huh koliko lepih deklet je bilo na kupu, a poljubčkal sem zgolj prijatelja in DJa Željkota na koncu, kot se pač pozdravljamo. Ampak pozabil sem omelo. Pozabil sem veliko stvari, predvsem daril, ampak tako to pri meni gre. Še vedno so vsa tu. Jih dobite ob priliki.

Ko sem se v soboto odpravljal v Ljubljano dejansko nisem vedel kaj naj pričakujem. Cel čas od nastanka ideje me je begalo, kaj in kako bo, saj večine ljudi nisem poznal in zanimalo me je koliko nas se bo sploh zbralo. Na poti sem pobral Kašparja in ga vlekel s seboj po trgovinah, kjer sem končno kupil tudi rokavice, ki sem jih že kar nujno potreboval.

Pod plastiko so bili skriti sami znani obrazi, Volk, Zloba, Fetalij, Pi.Roman, Kandela, Pokahontas in po moje še nekdo, nisem pa siguren. Tako kot nisem siguren za večino večera.

V notranjosti pa sta čakala BoštjanZ. in njegova spremljevalka. Boštjan je prinesel izdelane Name Tage, katere so nekateri takoj izrabili za ˝umetniško˝ izražanje. Po kratkem klepetu sem moral pripravljati vse potrebno za zvok in nesebični prvo prišleci so se izkazali kot nenadomestljiva pomoč. In sledil je že prvi šok. Mešalna miza ne deluje. Nastala ne manjša panika, saj je sobota zvečer in jasno mi je bilo, da bo težko priti do željenega. Z lastnikom Robijem sva vrtela telefone in končno sva dobila nekega njegovega prijatelja iz Argentine, ki je tudi DJ, da je prinesel mešalno mizo in playerja. V tem času so se prikazali še drugi, prav tako nastopajoči.

Tukaj bi se rad ustavil za trenutek. Najprej bi se rad zahvalil Ani in Bojanu (Dionna Dim) ter Slavenu in Azri (Mojo Hand), za ponujeno roko in brezplačen nastop, kar je danes redkost. To so storili za nas blogerje, kar pa se je izkazalo zazmoto, saj očitno nismo imeli moči za 20 minutni nastop obeh skupin, ki sta ˝žrtvovali˝ svoj večer za nas. Takrat sem postal rahlo žalosten. Seveda to ni glasba, ki je namenjena zabavi in šršemu krogu poslušalcev, ampak ravno nohtov vam pa tudi nismo pulili.

Odlična nastopa in odlični ljudje, katere bi osebno ˝zavil˝ v drugačen paket in drugačno vzdušje in upam, da bom to priložnost tudi dobil in se jim oddolžil za storjeno.

Nato smo pričeli ˝s programom˝. Ampak očitno tehnika ni bila prijazna do naše zabave, saj nismo mogli usposobiti mikrofona in glasbe hkrati, ker nismo imeli primerne mešalne mize, ker je kot že rečeno, tista prava dobila PMS in se odločila ravno ta večer ne delovati. Zaradi tega smo komaj podelili čudovito torto, ki sta jo pripravila Pi.Roman in Kandela za rojstni dan tistim, ki so praznovali ali v naslednjih dneh praznujejo. Čudovita gesta, ki se je zaradi slabe organizacije malce izjalovila, prav tako kot celotno povezovanje programa in srečelova, ter drugih stvari.

Zato je bilo vse skupaj prepuščeno na milost in nemilost DJa, ki je poizkusil zadovoljiti čim več okusov, tudi z željami, ki so bile podane. Kdor je ni izrazil, je ni dobil.

Vsi smo čakali karaoke, a prijavila sta se dejansko dva, in ker je bilo vse skupaj zopet odvisno od mešalne mize, smo čakali, če se bo še kakšna duša odločila smešiti, da bi povezovali vse kable in iskali rešitev. Vendar se to ni zgodilo, kar niti ni bilo tako začudujoče, saj ni bilo tistega pravega sproščenega vzdušja, katero mislim, da ni nastalo zaradi pomanjkanja povezovalca ali moderatorja. Ampak ni kaj, stvari se nismo lotili ˝profesionalno˝, v samo zabavo smo vložili ravno toliko sredstev, kolikor smo si lahko privoščili, ali bolje rečeno, še malce več.

Če bi imel več denarja, bi zadevo speljal popolnoma drugače, vpletel bi ekipo, bo se lotili zadeve kot se ˝šika˝ in obljubljam, da bo popravni izpit sigurno bolj primeren tistemu, kar nam pripada.

Dejansko smo vse skupaj namenili zgolj ˝spoznavanju˝, saj nismo vedeli kaj se bo zgodilo, koliko nas bo dejansko prišlo in kdo dejansko smo. Sedaj vemo in sedaj vemo, da se splača za vas potruditi.

Ampak šele spomladi, zunaj, ko bo topleje in nas Kadilski zakon ne bo omejeval. In bomo lahko pekli in pili in peli. Mogoče delali tudi prevale. Sedaj ko sem vas spoznal, vas cenim še bolj.

In koga sem spoznal? Po moje vse. Ali pa tudi ne. Res ne vem. Ne spomnim se najbolje vsega. Malce mi manjka.

Mater koliko Bab je bilo na kupu. V prvi vrsti naj se zahvalim The Babi Zlobi, ki je nesebično ponudila pomoč pri razdeljevanju oznak, ki jih je kasneje porinila v roke Švabi. Švaba upam, da ti to ni pokvarilo večera, vem, da ji nisi mogel reči ne.. Kdo pa ji lahko. Hvala tudi vsem Babam, ki ste izdelovale okraske, hvala Pokahontas, ki mi je pomagala pri iskanju lokala in dogovorih, hvala Ireni, ki me je prijela za mojo koščeno rit, hvala Simoni, ki mi je rekla, da sem čudak, hvala Ani za darilo, ki ga moram vrniti, hvala Nimfi za uslugo, hvala Katji in vsem, ki smo plesali, hvala vsem dekletom in Ženskam, ki ste izgledale čudovito.

Ampak vam zamerim, ker nisem dobil lupčkov.

Hvala rbnušiču za košer vino, hvala Kandeli in Pi.Romanu za Absint, hvala Radotu za 1500 daril, ki so ostala, hvala Chefu, ker je zapustil lokal , hvala Fetaliju in Cycotu za rundo, hvala vsem ki ste prišli in hvala Željku, da nam je vrtel in hvala Anki, ki nas je lovila v okvir. hvala bogu, da sem preživel.

Metelkova pa me žal ne bo videla še kar nekaj časa, saj se mi je zopet zameril njihov pogled na ˝underground˝, ki postavlja vse glasbenike in celotno ozadje v nič, ker dopuščajo, da pijani ljudje ležijo na odru. Hvala Jackotu za stanovanje in vsem prijateljem in prijateljicam, ki ste prišli na obisk, ampak sedaj, pošteno povedano, bi se pa rad malo pomojal, ampak me muc ne mara, ker me ni bilo dva dni… Preklet egoist. Jaz, ne on.

Še enkrat vesel sem, da sem vas spoznal in z veseljem bi se z marsikom povabil na pijačo, sicer nekih kontaktov na žalost nisem jemal, ker tudi ne bi vedel, kam naj jih zapišem. Danes mi je jasno, da je za to namenjen telefon, vendar to pomeni, da bi moral vedeti kdo je kdo

Let the spam begin.

Ps.: Fotografije, ki so nastajale pred toaletami bodo v najkrajšem času urejene, verjetno jutri, ko se bom oglasil pri Anki.

Pps.: Se opravičujem vsem, ki jih nisem omenil in ker nisem linkal, samo potem bi pisal do petka.

Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, KAJ? Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, A SE TI JE ZMEŠAL? Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, MOZOLJ, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, MUZIKA, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, PIJAČA, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, BLOGERJI KUL, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, FUL MAM ŠE ZA NARDIT, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič,KAJ ČEM OBLEČT, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, ŽUR, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, MAL SEM MAČKAST, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, KJE SO BABE, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, PISMO MUC SI TI LEP; NE PA MI LJUDJE, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, SAM ŠE PAR UR, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, POHITET MORAM, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, TELEFONSKA, ČE BO KDO KAJ POTREBOVAL, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, 040 48 00 44, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, SAM RES NISI NORMALEN, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, , Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič, Bložič,

Give me a B, give me an L, give me an O, give me a Z, give me an I, give me a mekani Ć, oooooooooooooooooooo, Blooooooooziiiiiiiić

J, ju, jut, jutr, jutri…..Se boste zabavali kot se ne spodobi.

Se boste? Ja, žal kot kaže, se Človek ne bo mogel udeležiti tega dogodka. Včasih pač ne moremo vplivati na določene situacije. Žal mi je, da se je tako izteklo, vendar ne dvomim, da bo zaradi zabava kaj slabša oz. kaj manj vesela.

Čimboljšo zabavo vam želim in vesel Bložič.

Ps.: Če koga zanima zakaj me ne bo, naj povem, da se mi je naredil taaaaaaaak mozolj na sredi face, da je že večji kot je moj nos. In ne, tak ne morm na zabavo, ker bom pokvaril apetite in vse kar spada zraven. Edino če dobim za novega spremljevalca kakšno primerno oblačilo, potem se premislim.

Bloooooožiiiiiić