Kaj bi bilo, če bi bilo…

Čas mineva. Opazno. Sicer sam pri sebi niti ne opažam tako močno, kot pri ljudeh okoli sebe. O tem sem že razmišljal že takrat, ko sem pisal o vrnitvi z neke obletnice….

In tako, ko se ljudje okoli nas skozi čas menjavajo, je potrebno dostikrat ponavljati iste zgodbe, doživetja, stvari, ki smo jih počeli, dela, ki smo jih opravljali ali enostavneje, govoriti o neki alternativni realnosti.

Dostikrat se ob teh debatah pojavijo očitanja, ki so na nivoju staršev iz tistega časa, ko sem sprejemal svoje odločitve. Marsikdo se vtakne v to, kaj sem počel in zakaj to ne počnem več.

Beri dalje…

Nič nimam proti takim vprašanjem, problem je bolj v odgovoru, ki marsikoga ne zadovolji. In danes sem razmišljal čemu tako. Verjetno je povezano s tem, da tudi sam ne vem zakaj točno sem sprejemal večje odločitve, edina rdeča nit, ki me spremlja je neko ˝uporništvo˝.

Prva takšna drastična odločitev v imenu upora je padla, ko sem prenehal s sojenjem košarke. Baje sem bil perspektiven. Ok, če odmislim neko umetno skromnost, mi je šlo to delo naravnost odlično, saj sem pri vstopu v 18. lero starosti sodil prvenstveno tekmo prve takratne ženske lige na Ježici. V tem početju sem vztrajal še toliko časa, dokler nisem prišel do prvih mednarodnih tekem za mlajše generacije in takratno B2 ligo. Od tega in občasnega dela v videoteki sem takrat solidno živel. Vendar se je vmes zgodilo nekaj, kar nisem mogel požreti, a danes bi z veseljem sprejel. O detajlih ne bi rad govoril. Takrat sem prišel domov, mislim, da sem bil star 21 let in to povedal staršem. Očeta je takrat ta novica izredno potrla, saj je bil vajen ˝gledati sina na TVju˝ in me je ponosno predstavljal svojim znancem s takšnim zanosom, da še danes ne morem verjeti. Verjetno to spada pod tisto temo, neizživeti starši živijo življenje skozi dela svojih otrok.

Takrat nekje sem zaključil tudi šolanje, kako leto ali dve prej, ne vem, se vpisal na fakulteto in seveda ne dokončal. Od vsega skupaj me je odvrnila slika fanta v roza reklecu in aktovko, ki je stal pred vhodom na Ekonomskim faksom. No to je bila zgolj pika na i, saj sem vedel, da nisem izklesan za to dejavnost. Pa vendar so pota gospodova drugačna.

Življenje je pričelo dobivati pravo sliko. Potrebno se je bilo zaposliti, zato sem pričel prodajati avtomobile. Kar je bila dokaj zabavna služba z zanimivim izplačilom, vendar zgolj za kratek čas, saj se je kmalu izkazalo, da v Sloveniji ni potrebno veliko kreativnosti in iznajdljivosti in so kupci že odločeni, da vozilo vzamejo ali pa so zgolj firbci brez sredstev.

Vmes med vsem tem dogajanjem sem vedno iskal neko zatočišče v gostinstvu, nočnem življenju in glasbi. Tako me je pot nosila iz lokalov v diskoteke, na koncu pa sem še malo prijel za mikrofon, kot vokalist na elektronski sceni. Čisto po naključju ali pa mogoče tudi ne. Čudovita izkušnja je nastopati prvič na prizorišču pred dva in več tisoč glavo množico. Tudi ta pot me je nosila po naši in drugih državah, služilo se je dobro, edino časa je bilo preveč. In če ima človek preveč prostega časa, počne neumnosti. Zato sem se za nekaj časa pridružil neki ekipi oglaševalcev, vendar me je pot v prestolnico utrujala, zato sem raje ostal v gostinstvu, kjer sem visel tudi drugače. Vso takratno idilo je zmotilo služenje vojaškega roka, ki sem ga uspešno prestavljal iz leta v leto.

Ko sem se kot pravi moški :lol: vrnil od tistih tabornikov, sem se zopet znašel med ekonomsko usmerjenimi ljudmi, pričel sem delati v banki. Najprej kot blagajnik, nato kot komercialist. Vse dokler me druga, še večja enaka ustanova ni ˝kupila˝, saj je ponujala veliko več. Znašel sem se v krogu ljudi, ki jih danes zopet gledam na TVju, utrnejo se mi spomini na ˝športna leta˝. Bilo je poučno in zabavno, vendar ni trajalo. Ni šlo. Previsoko sem prilezel a za osebne cilje še vedno prenizko. In dolgo, predolgo bi moral še vztrajati tam, kjer bi izgubil sebe. Prodal bi se hudiču. Vodenje bančnih poslovalnic ni rezervirano za vsakogar, predvsem pa ne tistim, ki so apriori proti sistemski usmeritvi, ki vlada tudi danes.

Tako sem si zopet šel lizat rane v gostinstvo, prevzel vodenje prvega lokala, zamenjal z naslednjim. Imel izredno velike cilje, ki pa se niso ujemali z ˝razgledanostjo˝in ˝miselnostjo ¨ novega lastnika. Zaradi tega v Sloveniji še vedno nimamo Buddha Bara, pa tako malo je manjkalo. Imamo pa seveda Pub, na eminentni lokaciji na Bledu… Takrat sem se iz tega umaknil v zopet bolj pisarniške vode, vendar se po dveh letih v meni zopet prebudi želja po ustvarjanju, razmišljanju in kmalu skupaj v tem podjetju pripravimo sprejem za eno najbolj pomembnih glasbenih hiš sveta, ki mine po pričakovanjih. Od tistega dne dalje ni in ni šlo drugače, kot oditi in iskati svojo pot. Kamor bo peljala bomo še videli. Kot rečejo amerosi, Hollywood or Bust.

In ko se ozrem po teh nekaj hitrih let, se vprašam, kaj bi bilo če bi ostal tam? Če bi vztrajal še malo? Verjetno bi imel veliko več materialnih sredstev in veliko manj veselja do življenja.

Ampak vsemu temu pa je potrebno dodati tudi ženske, ki so me spremljale na tej poti, saj vemo, da ti partner pri vsaki odločitvi lahko močno pomaga, ali pa te z enakim efektom ovira.

In to je tisto najbolj zanimivo. Ob vsem tem iskanju samega sebe skozi delo, sem se iskal skozi ženske. Ko se ozrem, vidim, da so bile le te moje spremljevalke, skozi točno določeno obdobje. Z vsakim koncem ene dobe, je bil konec tudi veze. Očitno je vedno šlo za neko idealizacijo, ki se je kasneje izkazalo, da je bila zmotna. Ali pa niso mogle tako enostavno preklapljati med ˝bankirjem˝ in ˝muskonterjem˝. A bile so čudovite. Vse. So moje ogledalo, kdo sem.

A zopet so tudi ena tistih točk, ki ti rečejo, to bi lahko bilo, ali kako bi bilo, če bi bilo. Upam, da jih enkrat vse skupaj dobim na kup in se ogledam, kdo so tiste, ki so me gradile in zgradile. Ali pa kaj sem pri njihovem razvoju pripomogle sam. Sicer sem z večino v dobrih odnosih, z nekaterimi pijemo kavo, pa vseeno, nekatere so le spomin. Včasih celo bežen. Vendar tudi bežen spomin pusti odtis, čeprav se ga marsikdaj ne zavedamo.

In za konec. Če bi moral izbirati med tem, kaj bi bil, če se stvari ne bi obrnile na način kot so se, bi izbral današnji čas in nevidno prihodnost. In paralelna resničnost bo izginila, vsaj do naslednjič, ko bom nekomu zopet razlagal, Quo Vadis.

  • Share/Bookmark

27 odgovorov na “Kaj bi bilo, če bi bilo…”

  1. 1 Ana
    01:10 - 5.11.2007

    AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA! Tak. zdaj pa počakaj da preberem…komentarji pa tud ob pravem času :D

  2. 2 Ana
    01:36 - 5.11.2007

    buddha bar je bil v Mb – odličen, ampak goveji narod ne razume tovrstnih klubov…tud velik in odličen je v Podgorici, s tem, da so malce spremenili koncpet, se pač prilagodili narodu. škoda. sam ambient je super. lepo, da so bile ženske tiste, ki so dale dodatno noto tvojim podvigom. slika je čudovita…poglej si foto žensk od guida argentinija na njegovii official sajt (mimo grede, imela sem se čast z njim pomenkovat preko maila :D ) dinamičen si.

  3. 3 Človek Človek
    01:53 - 5.11.2007

    Hehe, Ana, Buddha Bar v MBju, sedaj si me pa nasmejala :lol: Najbližji nam je v Parizu, oz. izvorni je v Parizu. Ostale lokacije pa so – Sharm El-Sheikh, Hurghada, Beirut, Dubai, Amman, New York City, Las Vegas, Stockholm, Lizbona in zadnji odprti Sofitel El Gezirah v Cairo… To da nekateri uporabijo ime, nima nobene povezave s to znamko. Mi smo bili v pogajanjih (prejšnji lastnik lokala je bil znan odvetnik iz Rima) in manjkali so samo detajli. Nihovim managerjem pa se je Bled zdel odlična izbira (ok, zakulisja seveda niso poznali), vendar pa se je zgodba končala, ko je našega lastnika/odvtnika zadela kap… Ja bil je ravno čas Parmalata ;) In Buddha Bar ni ˝klub˝… Malo si poglej.. Konec koncev bom dodal v blog pravi link… Zaenkrat si poglej tu… http://www.buddha-bar.com/ Guidova dela pa malce poznam, mailala pa se nisva… Mogoče izve da sem mu sunil sliko in pride na blog, ga povabim v Koš za Smeti… :D

  4. 4 nora nora
    02:00 - 5.11.2007

    če če če….”upornik”, vedno je nekje nek če in če ga ne bi bilo mi ne bi bili to kar smo….mislim da ma tle mal krivde usoda, če se ne motim… je pa dobro vsaketolko pomislit kako bi bilo, če bi takrat, davno tega, včeraj ali ravno danes ravnali drugače kot smo…. C`est la vie

  5. 5 Ana
    08:35 - 5.11.2007

    ja pa saj vem no, o kakšnem govoriš ccccccc! člooovek :) So pa bli miniaturni približki, saj so lastniki poznali prave buddha bare…nehaj se zaj smejat, res me maš za norca. ne, nooo. nisem iz lune padla, bože. sej tud soho restavracije so, pa niso tisto, kar bi morale bit. čuj, slik ne bi smel kopirat :lol: sam na njegovo dovoljenje. jaz pa sem slednje dobila in še nekaj sma se zmenila, ampak o tem kdaj drugič :mrgreen:

  6. 6 Ana
    08:38 - 5.11.2007

    sicer pa…hja, kar postavi to “zdaveco” na naša tla…enkrat že boš. in potem bom jaz mela same bonitete pri koriščenju vaše ponudbe :D

  7. 7 Človek Človek
    10:50 - 5.11.2007

    Ja kako naj vem, da veš? :) Kar se pa tiče približkov, predvsem miniaturih, pa sam dvomim,da so bili količkaj podobni Georgejevim restavracijam, saj bi za njih že slišal. Kot drugo pa v Sloveniji (verjemi vem, ker sem iz ˝foha˝), nimamo DJev ki bi znali vrteti glasbo, ki je primerna. Verjamem pa da je marsikdo želel kopirati Vzhodni stil, to pa ni nič novega. Vendar to je nekako tako, kot bi recimo Sonček (neka trgovina z igračami v Slo) postavil tablo Toys´r´us, kar pa je zgrešeno od same filozofije te trgovine, saj recimo Robosapiena dobiš še vedno zgolj na MV, če me razumeš… In ne, ne verjamem, da se bom še kdaj lotil takega projekta, saj smo takrat vložili skoraj dve leti časa in ogromno denarja, za pregovore, ki so do zadnjega vedno viseli na nitki… Kar se pa tiče ukradenih slik – so Sue me :D

  8. 8 pika
    10:52 - 5.11.2007

    Človek, tvoja ogledalca so se vmes malo spremenila, bi bilo pa sigurno zanimivo videt, v kaj so spremenila. In potem boš imel spet nov izziv: koliko in v kaj so zrasle, zato ker so tebe srečale… ;-) Sicer je pa všečna tvoja pot.

  9. 9 Človek Človek
    10:59 - 5.11.2007

    Huh ja Pika, saj pravim, bilo bi zanimivo. Za nekatere sicer vem. Nekaterim sem življenje sigurno zagrenil (predvsem tiste s katerimi sem bil v mlajših letih), druge pa so me jemale preveč resno. Že skozi celo življenje se recimo spogledujem s psih. in filo., seveda čisto laično, ker pač nikoli nisem videl prihodnosti v teh poklicih. Vsaj pri nas ne. Tako se je ena nad tem navdušila in se spravila študirati filo., zadnjič pa sva se pogovarjala in mi očita, v kaj sem jo spravil, saj končuje študij in se j ne sanja, kaj zdaj. :D Ampak je pa imela veliko za povedati :D

  10. 10 pika
    11:09 - 5.11.2007

    Uf, Človek… fatalni moški :-) . Jaz bi se bala svojega vpliva na tvojem mestu in bi se skrila ;-) (npr. na Jesenice)

  11. 11 Človek Človek
    11:14 - 5.11.2007

    Heh, fekalni moški :lol: Pa saj to ne počnem nalašč, če ne bi imela tega v sebi, verjetno tudi sam ne bi mogel tega sprožiti. Drugače pa se bom potrudil in upošteval tvoj nasvet :mrgreen:

  12. 12 pokahontas
    13:56 - 5.11.2007

    zanimivo…a za muzko je pa placa zmankal? ;)

  13. 13 Človek Človek
    13:59 - 5.11.2007

    @Pokahontas… Za musko?

  14. 14 pika
    14:04 - 5.11.2007

    Tole sem prej pozabila, zdaj pa, ko kofein deluje… Takšni ljudje, ki živijo in razmišljajo kot ti, ste blazno zanimivi, navdihujoči, rahlo do precej magnetni, fascinantni, ker vedno presenečate in še in še in še… (vedno pride) Ampak, roko na srce in z vsem spoštovanjem, ne bi imela partnerja takega tipa ljudi, ker, ne vem, najbrž vas je težko dohajat :-) .

  15. 15 pokahontas
    14:06 - 5.11.2007

    :oops: ja mal čudno sem uprašala…sem dobila občutek, da se tud z musko dost ukvarjaš ali p asi se, pa sm pač namigovala na to, da v postu nič ne piše o tem

  16. 16 Človek Človek
    14:16 - 5.11.2007

    @Pika… Hmm, jah, glede dohajanja ipd.,ravno zato sem napisal, da so bila dekleta z menoj zgolj v eni fazi, ker dejansko se niso mogla kar tako spremeniti iz, ne vem kako naj se izrazim, ˝dnevne gospodične˝ v recimo ˝človeka noči˝… It is a bumpy ride :D Ampak mogoče bi se dalo, če bi bilo več dela vloženo z obeh strani… No ja, včasih več z moje…

    @Pokahontas, hmm, ja omenil sem MCjanje, nisem pa pisal vsega, ker sem že vmes opazil, da se stvar že vleče… Veliko tega tega sem še izpustil od oglaševanja, prodajanja zelenjave pri Albancih, zidanja hiše, prodajanja zavarovalnih premij… Ni da ni… Konec koncev, s samo glasbo pa se nekako sedaj še bolj aktivno ukvarjam… No ja ne samo z glasbo, ampak je pa velik del… It keeps me sane :mrgreen:

  17. 17 pokahontas
    14:22 - 5.11.2007

    taprav multipraktik :D jp glasba tudi mene večino časa drži po konci

  18. 18 Človek Človek
    14:24 - 5.11.2007

    Hehe, Rebeka Dremelj watch out :lol:

  19. 19 pokahontas
    14:35 - 5.11.2007

    ah Rebeka je sam praktik multi pa ne vem če;)

  20. 20 simonarebolj simonarebolj
    19:14 - 6.11.2007

    Jao, prehiter si zame. Že dva nova bloga! Predvčerajšnjim sem že prebrala tega in sem ga hotela tako … bolj z občutkom pokomentirat … in sem rekla, bom jutri … in včeraj ponoči pred ekranom se spomnim nate, ko prebiram komentarje, in sem rekla, eh, bom jutri. Prepozno, preutrujena. Tako se mi dogaja, če hočem nekaj naredit posebej z občutkom. Zgleda! Torej, kurc pa z občutkom, nima smisla … he, he … V resnici sploh nimam komentarja. Blog je preprosto odličen. En tak osebno dočuten potopis po svojem življenju, brez odvečne emocionalne prtljage po eni strani, po drugi pa tako čustveno prisoten, in totalno simpl si me prepričal. No … saj … to je že komentar.

    Me pa nekaj matra. Najprej sem mislila, da si tam pri petdesetih in še neke otroke sem ti nalimala. Potem vidim tisti kafe posnetek s Fetalijem in se mi zdiš malo čez dvajset na kockastem posnetku. Zdaj si pa tukaj naštepal avtobiografije za okrog dvajset let po dvajsetem v povprečju. Mislim … WTF!

  21. 21 Človek Človek
    23:12 - 6.11.2007

    @Pokahontas… ZAradi Rebeke sem mislil po izgledu… :lol:

    @Simona… WTF? :lol: Ja saj še sam včasih nisem siguren, kako gre to z leti, ker se mi včasih dogaja v enem tednu toliko, kot marsikomu v enem letu :lol: Štejem pa jih dejansko tri desetletja in en cent. Toliko za orientacijo… PZaradi samega izgleda, pa lahko pošteno povem, da imam včasih rahle probleme (vsaj kar se poslovnih smeri tiče), saj večina misli, da sem star ravno toliko kot si rekla sama, in me ne jemlje resno (saj veš, starci ne zaupajo)… Hvala za lep komentar ;)

  22. 22 simonarebolj simonarebolj
    23:26 - 6.11.2007

    @Človek: Ojej … Človek … saj si skoraj moj klon v moški obliki … ali obratno … Samo da nisva bila sošolca … he, he …

  23. 23 Človek Človek
    23:48 - 6.11.2007

    Hmm, a si kej krave pasla? :lol:

  24. 24 simonarebolj simonarebolj
    23:58 - 6.11.2007

    Gluuu???? Ne štekam? Ampak ne … a ti si jih?

  25. 25 Človek Človek
    00:01 - 7.11.2007

    Mah nič, glede na to, da si rekla, da nisva bila sošolca, mi je zvenelo nakako tako kot, da nisva skupaj krav pasla (sociacija pač) :mrgreen: Ne, in tudi jaz jih nisem…

  26. 26 simonarebolj simonarebolj
    00:07 - 7.11.2007

    Tisti samo da nisva bila sošolca je bilo mišljeno, da samo še tega se manjka, da bi ugotovila, da sva bila sošolca. No … ampak itak najbrž ne … Ti si Jesenice verjetno od nekdaj.

  27. 27 Človek Človek
    00:11 - 7.11.2007

    A ti si ekonomistka?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !