Človek

Volitve, kandidati in bodoči predsednik

To je ta čas, ko se Slovenec počuti pomembnega, ko se mu zdi, da njegov glas ima vrednost in njegova anonimnost ni samoumevna.

To so tiste igre, ki jih imamo poleg kruha v kontejnerjih in ko nas zabavajo tretjerazredni igralci, eden na gosli, drugi ustno harmoniko, gajde ali lugerja.

Bil je prvi krog, sedaj odločajo tisti, ki se nam od daleč nasmihajo in bodo svoje glasovnice po večini morali dati prevesti, da jih bodo razumeli. Seveda pa je potrebno biti pošten in dati kredibilnost informiranju Južne Amerike, ki bo verjetno predstavila vse kandidate na pristen in realen način. Kot se to vedno počne.

Vse je lepo in prav, karavana je letos izredno inovativna, saj so celo orglice zamenjali za DJ pulte in v slogu največjih, celo zabavo organizirali na nivoju. Nivoju Zaira in dotične vasice v njem, kjer so sinoči dobili elektriko. Vsem znani DJ in MC (vsem razen tistim, ki dejansko to zvrst poznamo in poznamo vse kar je na tržišču, vendar hej, novitete vedno presenečajo), ki sta nabirala točke v mainstreamu, ki je izredno priljubljen. Mogoče je edini problem da rejverji, veverice, ali kakorkoli pač že, bi rajši videli, da bi lahko poskakovali sočasno z oddajanjem glasovnic, saj je nedelja dan za afterhour in celjenje kemično nastalih luknjic, kar z državotvornostjo nima veliko skupnega.

Pa vendar, marsikdo je presenečen, tudi strokovnjaki (kako zanimivo, ob dveh večjih dogodkih v Sloveniji - poplava in volitve - so strokovnjaki presenečeni, so to res strokovnjaki?), sam pa namreč ne delim tega občutka z njimi.

Marsikdo namreč poudarja ˝pasivnost˝, zenbudističnost, spravnost ipd., kandidatov, pa vendar ali ni to dejansko izraz slovenskega ljudstva? Ali ni ravno to čista slika tistega, kar se okoli nas dogaja?

20% glasov pripade ˝gangsterju˝ s cigaro, ki se zgraža nad Romi in na trendovski POP način v nedodelanem slogu velikih brez kančka sloga in uigranih gibov ustvarja lik, ki je bolj kot ne vreden NMK, tisto, kar je povprečnemu životu na tej strani alp pri srcu.

Ostali trije kandidati, tisti ˝pomembni˝, pa imajo poleg modrih oči tudi potrebo po poistovetenju s prijatelji sedanjega predsednika. Neizrazitost, filozofsko molčečnost in nekonfliktnost. Kloni, ki so jih pred nekaj desetletji postavili v te kraje, enega v mesto, drugega na vas. In danes nam jih prodajajo brez ovitka, v navadni kartonasti škatli, katere sigurno niso izdelali priznani designerji, ampak so jo v ˝pakirnici pri Jožefu˝ izdelali serijsko. Potrebno je priznati vsem marketašem, ki so stali za kampanjami in se ne želijo izpostavljati javnosti, saj ne želijo biti politično nekorektni, da imajo veliko znanja, predvsem v obliki KYCa (Know Your Customer).

Povprečni Slovenec je potrpežljiv, miroljuben, ukvarja se z drugimi in ne s seboj, ubogljiv, poslušen in ponižen. Postaviš mu lahko kakršen koli zakon, mu vsiliš evropske cene, evropske standarde, bakanske plače in on je zadovoljen z vsem, dokler ne umre neka umetno ustvarjena, marketinško izdelana, ikona iz Makedonije.

Ali pa dokler se nek obritoglavi brezvrati kemično agresivno napolnjeni varuh reda, ne zmoti in pozabi, da je človeško življenje nedotakljivo. Konec koncev tega niti ni mogel vedeti, saj se je ravno včeraj pripeljal iz krajev, kjer je to pač običajna praksa. Pozabili smo ga izobraziti. Tako kot bomo pozabili izobraziti vse naše zanamce, ki si bodo v primeru želje za znanjem, morali to pridobiti skozi rjuhe tistih, ki imajo.

Vendar kdo danes še rabi znanje, če je pri nas lažje vzeti v roke mikrofon, ali fotoaparat in živeti kot mondenem svetu?

Mogoče pa je res že čas, kot pravi Miro, da dobimo žensko predsednico. Če je kaj res, je to sigurno najbližje resnici, saj nam to sporoča že sama narava. Konec koncev nam že sama oblika države narekuje v to smer.

PS.: Ne dvomim v sposobnost ženskega spola, dvomim v demokracijo.