Jezen sem, ker sem nemočen
Človek se velikokrat znajde v situaciji, kjer dobi občutek, da ne more storiti čisto nič. Takrat se znajdem pred izbiro ali biti žalosten ali po drugi strani jezen. In ker nikoli nisem bil nagnjen k samo pomilovanju sem tudi danes jezen.
Vse skupaj se nabira nekje zadaj že kar lep čas, vendar včeraj je vse skupaj prešlo mejo, ki je pri meni izredno izredno visoka.
Kaj me teži? Na kaj nimam vpliva? Na svojo državo. Na svoje voditelje. Na abderitizem, ki vlada okoli mene in meni. Na vse kar se dogaja.
S tem se drugače ne ubadam pogosto, ker poizkušam živeti iznad vsega, zato tudi ne spremljam medijev. Že pred časom sem odklopil TV, vendar sem ter tja vzamem v roke kak medij kot so Mag, Mladina, pogledam Studio Ciy, Omizje, Tednik, Polnočni klub, Osmi dan, Finance…
Ampak vse ima svojo mejo. Kaj se dogaja okoli mene?
Jezen sem, ker cene mirno rastejo, plače ljudem
stojijo (sicer svojo služim sam, vendar je odvisna od kupne moči posameznika), inflacija sledi ˝Jugo trendu˝. ˝Strokovnjaki˝ se izmikajo,češ plač ne moremo spraviti na raven EU, ker bi to pomenilo nekonkurenčnost na trgu. Konkurenčnost dosežemo z učinkovitostjo in dodano vrednostjo… Vse lepo in prav, če je človek nepismen in idiot. Kdo je odvisen za dodano vrednost? Zaposleni, ki dela naročeno ali ˝manager˝ oz. ekipa inovativcev in vodij, ki morajo skrbeti za nove produkte, zanimive produkte, ki bodo na trgu vodilni in ne sledilni? Delavci svoje delo opravljajo, kot jim je naloženo, v nasprotnem primeru jih odpustimo, kot vemo. Ampak vodstveni kader nima nizkih plač. Oni živijo v svojem svetu, s svojimi prihodki, ne glede na to, ali so uspešni ali ne… In seveda država to vse podpira. S subvencijami, krediti, kuvertami pod mizo, posli, ki bi jih mogoče moral dobiti nekdo drug…
In to gledamo v vseh panogah. Na vodilnih mestih in tistih področjih, kjer davkoplačevalec izgublja svoja sredstva, katera bi bilo potrebno oplemenititi. Z razvojem, s prihodnostjo. Pa naj gre za že v naprej v propad obsojena velika podjetja, filmski sklad ali K4. Nepotizem nikoli ni bil tako očiten, kot je v naši državi. Ja tudi K4, ne bi verjeli, ampak tudi oni dobivajo denar od države, pod pretvezo ˝razvoja kulture˝ , a kdor se na te posle spozna ve, da gre za dobrobit parih posameznikov, zaprt krog, ki si nabirajo, medtem ko razvoj trpi.
Jezen sem, ker umirajo mladi, ki se hodijo zabavat, ker policija ne opravlja svojega dela,
ker vsak, ki vsaj občasno živi nočno življenje, ve kam pes moli taco in kdo stoji za vsemi zadevami. Samo policisti in kriminalisti ne, oni lovijo majhne ribe, ker se velikih bojijo…
Jezen sem, ker ne vem ali naj se na oglas za predsedniškega kandidata ( zobna pasta ali pralni prašek) smejem, ali jokam.
Jezen sem, ker zaradi zakona o prepovedi kajenja trpim sindrom antisociacije, ker ne hodim več ven. Pa ne iz upora, temveč ker ne morem piti piva ne da kadim. Na sok ali kavo za pol ure lahko še zdržim ampak zabava je hedonizem in ne ideja - Z glavo na zabavo. To se lahko domislijo ljudje brez domišljije, ljudje, ki ne vedo kaj je užitek, kaj šele bolečina. Ker sem zaradi tega zakona izgubil že kar nekaj denarja direktno, indirektno pa se posledice vedno bolj kažejo…
In kot da to ni dovolj, so še arogantni in me ignorirajo kot drek na pločniku. Argument s katerim želijo pomiriti gostince,
Ozrite se na tri četrtine nekadilcev in privabite njih v svoje lokale…
je največja žalitev, kar mi jih lahko nakloni tisti, katerega hranijo moji davki. Ko j**e kadilce, saj jih ne potrebujete. Ignorirajte jih, delajte na nekadilcih, oni so vredni vaše pozornosti, govori ˝moja država˝.
Jezen sem, ker sem nepomemben. Ker sem nemočen. Ker nimam ideje kaj storiti. Ker lahko samo čakam in gledam, kdaj mi bodo rekli, da moram v svoj dom obesiti sliko tistega ki je na vrhu in po možnosti se mu še moliti.
Jezen sem ker živim v diktaturi pod imenom demokracija. Ker je moja beseda
nepomembna, pa čeprav me slepijo z referendumi, kot je delovni čas trgovin.
Jezen sem, ker se obnašamo, kot da ima Slovenija 150 mio prebivalcev in da je kapitalizem v obliki ZDA smiseln. Ker si tisti ki imajo lahko privoščijo zdravstvene storitve kot je zapisano v ustavi, tisti ki nimajo, pa umirajo pred vrati zdravstvenih ustanov.
Jezen sem, ker nas primerjajo z ameriško drhaljo, medtem ko smo jim sposobni dokazati, da znamo stopiti skupaj. To naj bi presenetilo celo ˝strokovnjake˝, ki so zopet dokazali svoje znanje in smisel obstoja, ko marsikateri, ki niso pri koritu opozarjajo, da smo Slovenci drugačni in smo zmožni veliko več kot nam zaupajo. Ker nismo ovce, temveč smo pokončni, vendar nas želijo prepričati drugače. Tudi s tem, da nam ˝najboljši sosed˝ prodaja najslabše izdelke.
Jezen sem, ker bomo psi lajali, karavana pa se bo oblekla po novem še v oranžno in združene barve nategovanja bodo živele v izobilju, kot se za njih to spodobi.
In nenazadnje, jezen sem, ker sem jezen.
denis h.
Zapisal-a denis h. v 12.10.2007 ob 12:42 pod Aktualno, Osebno, Razmišljanja, Skupno, Slovenija






Tud jaz sem jezna pa žalostna
sam ne zradi takih globalnih zadev kot ti.
komentar avtor Nataša — 12.10.2007 @ 12:51