Človek

Kalohova jajčnost na blogerski sceni…

V svoji temi Brezjačnost na blogerski sceni, se je Dejan Kaloh povzdignil nad vse uporabnike nickov na blogih.

Kot vedno sem želel podati mnenje, ki ga raje v celoti dodajam sem. Kolikokrat bomo še obračali enake teme? Kolikokrat se bomo še spuščali v ˝prava imena˝ ali ˝nicke˝?

Ravno toliko kot je argumentov za, lahko najdemo tudi proti. In sam sem za nicke, za svobodo izražanja kot tako, brez omejitev…

Beri naprej…

Kdor ima Nick, verjetno ima za to razlog.

Tisti, ki smo online že skoraj celo življenje, vemo, da se nikoli nismo spraševali o tem, kaj je pravo in kaj ni…

Kar naenkrat pa se na netu pojavljajo nekakšni moralisti, ki bi radi ukrotili še ta del ˝svobode˝, ki človeku pustijo dihati in razmišljati po svoje. Uporaba nicka je tudi osebno izražanje domišljije, ki jo nekateri ne pač ne premorejo… Ali pa nočejo, ker so sami sebi preveč pomembni… Ali pa zaradi čisto tretjega razloga…

˝Starci˝ ali ˝mladci˝ so se pojavili v SLO na netu in sedaj bi radi vse predalčkali, ker so tega vajeni iz tistega zakotnega, zatohlega življenja. Ne znajo se poistovetiti, z idejo svobode, ki ni takšna kot je zapisana v Ustavi, temveč je globljega pomena… Ker je to internet. Ker je v ustavi zapisano, da se ne krade, a vseeno vsi to počnemo. Ker je to oaza iznajdljivih. Meni osebno ni mar, kdo je Dejan Kaloh, kdo je Marko Crnkovič, kdo je Jonas, sam rad preberem kakšno zabavno, kakšno pikro, kakšno zanimivo in težko temo, kako pa je ime osebi, ki je to pisala, pa mi je malo mar. Če si želi reči Jajca, pa naj bo jajca, dokler ima kaj povedati. Če pa sem do te osebe začutil kako globlje čustvo, pa se bom z njo dobil v RL, ker tudi ta obstaja, čeprav mnogi počasi to že pozabljajo…

V drugih oblikah, kjer ravno tako komuniciramo na podoben način, forumih, imamo vsi nicke in tudi v resničnem življenju ob srečanjih, smo ti nicki. Ker smo svoje misli. In ne tisto, za kar so nas označili starši ali okolica… Tukaj smo lahko kar hočemo biti. Od Supermana, do Pezdetka, od Zgube, do Človeka.

Zagovorniki pravih imen se mi na trenutke zdijo izredno zaslepljeni, saj ne znajo pogledati globje, kot je včasih potrebno. Vsa filmska, glasbena in še marsikatera industrija sloni na ˝izmišljenih˝ imenih, ki so del imagea in tistega, kar oseba želi biti. Pa če je to Maddona ali Lepa Brena…

Ampak to ni kamen spotike. Ker smo navajeni. Ampak nickov smo navajeni tisti, ki nismo pričeli uporabljati računalnike z WinXp…

Ali so v javnih medijih (časopisih), vedno objavljena imena? Ne. Objavljena so zgolj imena tistih, ki so novi, ali niso novinarji (če se ne motim). Za ostale je potrebno nekam pogledati (v neko knjigo ali nekaj podobnega), ne vem, ker me nikoli ni zanimalo. Zame so kratice, ki so posredovale misel. Ker je misel pomembnejša od posameznika…

In očitek, da so tisti, ki ne pišejo pod lastnim imenom bolj napadalni in tralalalalalallala… Dajte biti resni. Če ima nekdo probleme s komentiranjem ima veliko možnosti za uravnavanje le tega… Od brisanja, do ignorance, do sramotilnega stebra, o čemer smo že pisali, ko smo debatirali pred pol leta o tem…

Ampak nekateri so ˝kvazi javne osebe˝, ki se jih vse dotika. Oni bi najraje postavili v vsak dom kamero in mikrofon, da bi poslušali, kdo jih opravlja in kaj si o njih misli… Bolno… Pa kaj mi je mar, kaj si recimo Simona misli o meni? Jaz imam svojo pot, katere nihče ne pozna, in mi je malo mar, če me nekdo napačno oceni, kar je dejansko velika možnost. Zakaj? Ker se ubadamo s pisano besedo, ki dopušča veliko domišljije, saj ni mimike in govorice telesa…

Če si se napotil proti cilju in se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja na tebe, ne boš do cilja nikdar dospel. DOSTOJEVSKI

Mislim, da bi si vsak, ki se počuti ogroženega moral v svoj profil dodati to misel. Če jo razume, mu bo lažje, če ne, potem pa je vseeno.

Heh, pri 40° vročine in bolečinah v kosteh še vedno najdem smisel ropotati na blogu, očitno je z menoj nekaj močno narobe, predvsem, ker uporabljam nick.

Pa še nekaj v razmislek:

In 1952, after his release from prison, Malcolm went to meet Elijah Muhammad in Chicago. It was soon after this that he changed his surname to “X”. Malcolm explained the name by saying, The “X” is meant to symbolize the rejection of “slave names” and the absence of an inherited African name to take its place. The “X” is also the brand that many slaves received on their upper arm. This rationale led many members of the Nation of Islam to change their surnames to X.

Nomen est omen.

Be what you wanna be. Be free… Bo treba več Housa poslušat