Človek

Zločin pod prisilo ali Svoboda za vse?

S tem vprašanjem se ukvarjam približno pol leta. Veliko sem razmišljal, spraševal in špekuliral, ampak odgovora še vedno nimam.

Za kaj namreč gre? Pred nekje pol leta ali malo več sem opazil, da se po stanovanju nezavedno sprehajajo mravlje. No ja verjetno se ne sprehajajo, verjetno delajo. Mogoče se celo katera sprehaja, ne vem, toliko se nisem poglabljal.

Sprva me niso motile niti pod razno, saj so imele svojo pot, ki dejansko ni dolga, saj se prične nekje v ˝kabinetu˝ , gre po steni kuhinje in se konča nekje, pojma nimam kje, pošteno povedano. Mravlje so sicer izredno majhne, rdeče, nekateri pravijo, da so faraonke.

Tiste čase sem jih samo ob priliki pozdravil, malce opazoval njihovo početje in pozabil na njih. Ampak kot kaže se ne zavedajo do kam seže njihova svoboda. Ne zavedajo se, da se le ta konča s svobodo drugega, se pravi mene in Strica Muca, katerima zadnje čase rahlo najedata živce. Spravila sta se namreč na najino prehrano. Glede na to, da ima še pes pri jedi mir in da potem lahko logično sklepamo, ga imajo mački še raje, se mi je pričelo pojavljati vprašanj, kaj storiti?

Najprej sem se posvetoval s starši, s katerimi smo v teh prostorih včasih sobivali. Zanimalo me je, ali so oni kdaj imeli ta problem in če so kako so ga rešili. Problem jima je bil znan. Ampak pri rešitvi se je zapletlo. Mati pravijo, da so želeli že takrat ko sem bil še mala pokora uničiti vse kar leze in gre, vendar so naleteli na težavo, ki je stopila na pot. Jaz. Nisem jim pustil tega genocida, čeprav so bile te male živalce večinoma v moji sobi. Na mojo željo so jih pustili in tako je stvar tekla dalje. Vendar pravi, da niso bile nikoli tako ˝pogumne˝, da so se po večini zadrževale pri meni in to je bilo to. Hodile so gor nekje pri oknu v moji sobi, kjer mislim, da je tudi sedaj. Sedaj je to pač moj ˝kabinet˝ (ali bolje rečeno, soba z računalnikom, telovadnim orodjem in kavčem, kjer prebijem večino življenja, ne glede na to, da se po ostalih sobah nabira prah…).

No očitno ta problem ni nov in očitno se tudi moj pogled na te zadeve ni močno spremenil. Pa vendar so male vsiljivke vsak dan bolj pogumne, tako da mora Stric Muc sedaj jesti iz svojih posodic z ˝otoka˝ (posode s hrano sem postavil na krožničke z vodo, ker mravlje ne marajo plavati), sam pa se moram včasih skoraj pretepati za zadnji grižljaj kruha.

Res ne vem kaj naj storim. Mislil sem sklicati neko sejo ali parlament, kjer bi se s temi malimi živalmi dogovorili o kakem koridorju in pripravljen sem jim ponuditi tudi tri dnevne obroke, najmanj dva topla, vendar kot opažam, jim nekako ni do tega, saj namesto, da bi pokazale zanimanje, se ob nagovoru nonšalantno sprehodijo mimo mene…

Svetovali so mi Faracid, ki je najbolj učinkovit (bojde so ga razvijali Nemci, ki se na te zadeve spoznajo), vendar je proces dolgotrajen, saj ga mravlje odnašajo s seboj do mravljišča in cel proces traja tri mesece… To se mi nekako ne dopade, saj bi potem moral gledati uboge reve še tri mesece in vsakič bi se počutil kot vojni zločinec, pa tudi smrt ni najbolj lepa. No ja, edina lepa smrt bi bila, če bi vse mravlje umrle med seksom, vendar niti ne vem ali one sploh seksajo in če seksajo, katero spolno bolezen bi jim namestil, ki bi jih ugonobila isti trenutek?

Kako razložiti mravljam, da nama kratijo najine svoboščine? Kako naj jima dopoveva, da so nama kršene pravice kot manjšini? Ali jim ni dovolj, da so nama vzele bivalni prostor, sedaj bi naju rade še izstradale? Ne vem. Še enkrat grem poizkusiti s pregovori, v nasprotnem primeru bom prisiljen uvesti sankcije in mogoče poiskati dokončno rešitev v obliki biološkega orožja. Upam, da do tega ne bo prišlo in se bomo sporazumeli ter si segli v roko (ali roke, noge) …