21.09.2007 – Dan žalovanja

V petek je vlada razglasila petek za Dan žalovanja, na spomin žrtev umrlih v tragičnih vremenskih dogodkih zadnjih dni. Seveda sem to direktivo preslišal do večera, ko so me o tem opomnili prijatelji. Seveda mi je to skoraj vzelo večer, saj sem se takoj pričel ubadati z mislijo, kaj mi pomeni ta odlok. Vendar glede na to, da smo se odpravljali preveriti prenovljene prostore K4, sem nad to mislijo obupal. Do danes, ko sem zopet sposoben delne miselne dejavnosti.

Beri naprej… Zakaj obstaja ta dan? Da se spomnimo 6 oseb, za katere sam niti približno ne vem imen, in dvomim, da jih redko kdo, razen bližnjih znancev in prijateljev? Pa tudi, če bi imena poiskal, bi to pomenilo da jih poznam? Bi bilo to srčno in odkrito? Žalovati za nekom, za kogar niti nisi vedel da obstaja in krvavi, dokler ti to ne povedo instance? Ali ni to potemtakem žalovanje na ukaz? Ali niso čustva prvinska in se odvijajo sama po sebi? Sicer nadziranje čustev ni sabo znanje, predvsem tistih negativnih, ampak mislim, da tu ne gre za to…

Se pravi težko, da je ta dan namenjen temu. Vsaj sam ga ne morem dojeti. Lahko pa razmišljam naprej, da poizkušam poiskati pomen. Je namenjen spominu na moč narave? Tudi to bi dvomil, glede na dejstva, ki se dogajajo vsakodnevno nekje po svetu. No ja, plaz na Škotskem ni tako blizu, vendar pa je zame ravno tako oddaljen kot poplava v Železnikih. V obeh primerih je delovala narava in v obeh primerih je nastradal človek. In zame smo vsi ljudje, ni važno koliko smo oddaljeni. Meje so samo v glavah.

Če razmišljam tako, potem tudi ne vidim nekega smisla žalovanja, saj bi po vseh podatkih, ki jih imamo, človek lahko vsak dan žaloval za nečim. Svet okoli nas ni preveč usmiljen, temveč je težak in na čase celo krut, do nas ali drugih.

Če ne žalujem za posameznikom in ne žalujem za močjo narave, s čim naj se potem poistovetim? Vse kar še ostane so materialne stvari. No o tem pa sploh ne bi izgubljal besed…

Vmes, ko sem pisal in razmišljal, sem preveril, komu dejansko je bilo žalovanje dejansko namenjeno. Kot pišejo mediji, točno tem šestim osebam. Ampak sem vedno bolj zgubljen ob tej misli. Ali sem mogoče apatičen? Ne vem, kako naj se poistovetim, ko se stvari okoli nas niso spremenile? Kako naj čutim, ko nihče okoli mene ne daje vtisa, da čuti? Po drugi strani pa kaj bomo s tem dosegli? Na kaj opozarjamo? Da ljudje umiramo? Da je narava vsemogočna?

Pred mesecem smo imeli prometno nesrečo v Ljubljani, kjer je umrlo sedem oseb. Zakaj nismo žalovali takrat? Tu bi videl smisel, saj bi vsaj tisti dan mogoče vozili bolj umirjeno in bi žalovanje dobilo težo. Ker bi za njo stal dejansko smisel in ne ideologija, ki človeka na vsakodnevni bazi pošilja na tlako, nato pa se želi odkupiti z gesto, ki nima ne repa ne glave. In nenazadnje, zakaj dan žalovanja?

Zakaj ne bi imeli dan ŽRTVOVANJA? Zakaj ne bi vsak državljan tisti dan ˝žrtvoval˝ vsaj štiri ure svojega časa in na svoj način pomagal svojcem žrtev ali tistim, ki so v tem neurju nastradali? Mogoče ne samo njim, mogoče tudi sebi in bi na ta dan vsi, ki živijo v kakršnih koli ogroženih področjih storili tisto, kar opozarjajo strokovnjaki in mogoče za naslednjič pripravili teren?

Narava bo udarila ponovno, o tem ni dvoma. Mogoče bi na dan žrtvovanja lahko vsi prebivalci pokazali pravilno solidarnost in namenili štiri ure svojega delovnega časa in podarili izkupiček tistim, ki potrebujejo? Ali ne bi bilo to bolj človeško? Mogoče pa bi se na dan žrtvovanja moral vsak posameznik opravičiti trem ali štirim ljudem, ki jim je storil slabo v zadnjem letu… Žalovati? Sam žal ne morem, ker gledam na smrt kot del življenja. Da bi sočustvoval s svojci bi bilo ravno tako hinavsko, ker potem bi negiral prvotno izjavo. Vseeno pa sem misli, da bi lahko pa pomagali z bolj aktivno vlogo, če bi končno stopili skupaj. Ali pa bomo čakali, da udari bližje nas? Ampak očitno je žalovati lažje, saj zahteva manj misli in napora… Pa ne razumite me napačno. Tragično je vedno, kadar se človek ne počuti najbolje, ampak pasivnost ni nikoli prinesla pozitivnih rezultatov…

  • Share/Bookmark

25 odgovorov na “21.09.2007 – Dan žalovanja”

  1. 1 Pi.Roman Pi.Roman
    15:58 - 23.09.2007

    Zelo zdravo razmišljanje, Človek. Čeprav je po mojem mnenju tudi Dan žalovanja prinesel žrtvovanje. Z razglasitvijo žalovanja se je opozorilo na resnost situacije in sprožilo se je kar nekaj akcij. Na ta dan se je v akciji RTV SLO in radia Ognjišče zbralo več kot pol milijona evrov (ali po starem več kot 120 milijonov tolarjev!!!), blogerji zbiramo pri Urošu, na najbolj kritičnih območjih je toliko prostovoljcev, da so mediji opozarjali, naj se brez predhodnega dogovora z lokalnimi oblastmi ne odpravljajo na ta območja itd. Če sedaj potegnem črto, se lahko le strinjam s tabo, da bi bilo bolj primerno zadevo poimenovati Dan žrtvovanja …

  2. 2 gogi
    16:08 - 23.09.2007

    hja se deloma strinjam. jz sicer nebi meu sploh nobenega dneva. lepo da omenijo žrtve ampak dejstvo je da ljudje umirajo vsak dan.

  3. 3 Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew
    16:27 - 23.09.2007

    smo se mi podobno spraševali včeraj… ampak ob vsaki katastrofi je potrebno nekako združiti ljudi in očitno je bil temu namenjen ta dan? kaj pa vem.

  4. 4 Človek Človek
    16:49 - 23.09.2007

    Pi.Roman, veseli me, da so ljudje stopili skupaj in se nekateri dejansko tudi žrtvovali. No in to je poanta. Žrtvovanje za sočloveka in ne žalovanje brez aktivizma. Je bilo to delo države? Ne vem, mogoče tudi, glede na to, da je v ozadju nacionalna televizija, vendar je bil koncert prijavljen pred objavo tega dne s strani vlade. Vmes sem preveril še dejansko številko, ki je sedaj že preko 700.000 EUR, kar je izredno lepa informacija in daje Sloveniji in Slovencem nov, človeški pomen in upanje. Ko bi le še naši veljaki bolje vedeli kako nas spraviti skupaj brez katastrof, bi živeli v raju…

    @Fetalij, ja seveda, združiti ljudi, aktivno. Moje pisanje je mogoče zgolj lovljenje na besedo, vendar simbolika ni stvar, ki jo je smiselno zanemarjati…

  5. 5 nikja
    16:52 - 23.09.2007

    Ja, tudi med potresom v Posočju jih je umrlo kar sedem, pa takrat nihče ni žaloval za njimi. Ne vem, kako bi se obnesel dan žrtvovanja, ker žrtvovati se na ukaz vedno s sabo prinese tudi potrebo po zahvali. In ker te ne bi bilo več, bi se ‘žrtvovali’ enkrat samkrat in nikoli več. Kar mene boli, je dejstvo, da se zmigajo samo tisti, ki jim kakršna koli nesreča odnese dom in nato spremenijo svoje vedenje, vsi ostali pa … živijo kot vedo in znajo, dokler tudi njim ne odplavi predpražnika. n

  6. 6 had
    17:34 - 23.09.2007

    komur to pomeni kaj, naj zaluje.. sam pa se dejansko ne ukvarjam, oz. prezrem te stvari iz zelo preprostega razloga, ki si ga tudi sam omenil.. smrt je samo del zivljenja.. in minevanje je naravna stvar.. res je, narava je bila mocnejsa, z zalovanjem se ne bo spremenilo nic, ampak se lahko stvari spremenijo samo z akcijo, ali pa z iskanjem sinergije z naravo.. kot si ze sam omenil, veliko boljse bi bilo, ce bi vsak od nas zrtvoval zasluzek 1 ure v sluzbi in znesek bi bil hudicevo velik.. vcasih, v casu socializma, so bili samoprispevki, sedaj bi bilo to zalostinka..

    mi je pa smesno, da od preko 10000 blogerjev, kolikor naj bi jih po podatkih pise v sloveniji, pomoc prispeva samo 55, oz. se manj, kajti nekaj jih je prispevalo, ki sploh niso blogerji.. to pa je ze malce bolj zanimiva stvar :)

  7. 7 Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew
    17:46 - 23.09.2007

    had, pa si razmišljal, koliko je v povprečju stara ta blogerska populacija? mislim, da bi bilo ob tem podatku kaj bolj jasno… vprašati se je tudi potrebno, koliko jih je videlo/prebralo gruberjev prispevek (saj se zbira na njegovem blogu?)… tako da zadeva kar naenkrat ni več tako smešna, ampak seveda samo, če znaš logično pogledati na zadevo. ;)

  8. 8 momo
    18:08 - 23.09.2007

    komentar izbrisan zaradi nesmislene in neprimerne vsebine…

  9. 9 Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew
    18:09 - 23.09.2007

    momo, na koga pa to leti?

  10. 10 had
    18:19 - 23.09.2007

    @f: lahko teoretiziras in logicno gledas zadevo, vseeno pa ostaja dejstvo, da se je zelo malo blogerjev odzvalo na akcijo.. in nima veze starost pri tem.. sam sem pri 15 letih zbiral pomoc za posledice plazu in odziv v soli je bil odlicen..

    in ce sem ze statistik, potem ti preko palca povem, da jih je preko 2000 uniqov vsak dan na gruberjevem http://poplave2007.gruber.si blogu, o katerem si pisal tudi ti!

  11. 11 Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew
    18:25 - 23.09.2007

    jap, ampak teh 2000 uniqov ne pomeni, da so vsi blogerji, čez katere se ti nasmihaš ;)

    odziv je tak kakršen je, tvoj cinizem “mi je pa smešno…”, pa ne bo pomagal prav nič. in v čem je bila poanta te tvoje pripombe? da so tisti, ki niso prispevali, nekaj manj? heh…

  12. 12 NeMirna NeMirna
    18:39 - 23.09.2007

    Dan solidarnosti mogoče, namesto žalovanja in žrtvovanja?! Obe besedi namreč IMHO nista najboljša izbira. Glede žalovanja se strinjam z napisanim – ni še mesec dni nazaj, ko je umrlo v eni nesreči 7 oseb, popotresu v Posočju tudi nismo ‘žalovali’ uradno … žrtvovanje pa ima tudi meni neko … čudno konotacijo! Ne zdi se mi, da sem se žrtvovala, ko sem nakazala denar, rada pomagam, sploh neposredno (močno NE maram RK, Karitas in podobnih zadev, soree). Še bom, iz enostavne solidarnosti do sočloveka. Iz človečnosti.

  13. 13 pirat s hribov
    18:41 - 23.09.2007

    povsod po svetu “je in bo”…POPLAVE pa niso ble u Žireh,ampak u ŽELEZNIKIH…a boš popravu al’ ne, je pa tvoja stvar…HAND

  14. 14 had
    18:46 - 23.09.2007

    @f: seveda ne razumes poante.. kako predvidljivo.. v prvem komentarju sem napisal, da od 55 darovalcev jih je precej, ki niso blogerji.. tega nisi razumel, razumem, ker se ti gre za dokazovanje.. beseda smesno ima vec pomenov..

    seveda pa je veliko lazje, da ti naredis zakljucke se zame, ker itak vse ves..

    jaz tukaj koncujem vse diskusije s teboj.. uzivaj..

  15. 15 Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew
    18:50 - 23.09.2007

    had, razumem poanto. tisti del tvojega komentarja je bil v posmeh blogerjem, čisto očitno in jasno. češ, 10k jih je, darovalo jih je pa tako malo, ker sem med tistimi, ki so darovali, so pa ostali brezvezni. itak. zdravo.

  16. 16 Matic
    18:51 - 23.09.2007

    Dan žalovanja je nesmiseln, žalujejo naj svojci in prijatelji. Gre pa za tiste preživele, ki so zdaj brez strehe nad glavo. Glede na to, da se je nesreča zgodila v vasi, kar pomeni, da je tam po vsej verjetnosti kar nekaj “dobrotnikov”, ki polni farške vampe. Naj se zdaj izkaže rimokatoliška cerkev in pomaga svojim klientom.

  17. 17 Mr. Mojo Mr. Mojo
    18:57 - 23.09.2007

    @Matic: Sej je izkazala. Darovali so mašo.

  18. 18 Človek Človek
    19:27 - 23.09.2007

    @Pirat, popravljeno… Kot pravim – ko sem zopet sposoben delne miselne dejavnosti- :) Hvala za opozorilo…

    @Nikja in Nemirna, beseda žrtvovanje ni dokončna. Ampak smisel sem vidil v njej… Sicer kot praviš nemirna, za te to ni žrtvovanje, ampak za marsikoga pa bi bilo… Res je Nikja, da bi ljudje pričakovali zahvalo, in zakaj je ne bi dobili? Zakaj misliš, da bi ljudje to storili zgolj enkrat? Sam nisem prepričan v to… In dejansko misliš, da so pomagali zgolj tisti, ki se jim je podobno že zgodilo? Sam glede na znesek mislim, da je v ozadju veliko več… @Had in Fetalij… Kdo je zmagal zdaj? :lol: @Matic, glede na to, da je bilo pri organizaciji zbiranja sredstev vpleteno tudi Radio ognjišče, ne moremo reči, da stojijo križem rok… Ali so dali dovolj ali premalo, pa je debata, ki nima smisla, saj se bodo vedno našli nekateri, ki bodo zahtevali več in te ustanovene bodo cenili, a mislim, da v tem primeru ni potrebno prenašati agresivnih in slabih misli, glede na to, da se je naš narod izkazal za močnega, v kolikor je smisel pravi…

  19. 19 CallM
    19:51 - 23.09.2007

    Ob tole oslarijo med dvema ognjema sem naletel zgolj slučajno. Nisem bloger in dal sem 0,5% svojega premoženja za odpravo posledic. Zaman in neumno. Če bi namreč 0,5% darovali rdeči bogatuni ali 10 najbogatejših slovencev, bi tovrstni problemi hitro izginili. Precej bi prihranili, če pijanci in norci ne bi vsak dan pobijali po cestah. Toliko o solidarnosti do šibkejših čez celo leto.

    Hovk, govoril sem (beri kot bljak). Hovk-alias samo zato, ker je vedno zaman.

  20. 20 Peter
    22:20 - 23.09.2007

    sprašujem se, če je možno takšne naravne nesreče kako PREPREČITI?

    drugače pa se skoraj strinjam/najdem v postu… :D

    po naravi nisem ne vem kako nezaupljiv (mogoče še celo preveč zaupljiv), ampak ko človek tako pogleda, koliko se vsega zbira…resnično upam da bo VSE prišlo v prave roke…mislim da je še večja žalost ko se nekdo hoče okoristiti na račun žalosti in nesreče nekoga drugega…

  21. 21 nikja
    22:38 - 23.09.2007

    @človek: zakaj mislim, da potrebujejo ljudje zahvalo in pomagajo potemtakem samo enkrat? ker tako je, ker še nismo ozaveščeni. če bi namreč ne bili tako zelo sebični, bi bili marsikaj drugače — prosim, tukaj nikakor ne bi razvrednotila trenutek, ko v stiski ljudje stopimo skupaj. zakaj toliko vojn, če smo tako zelo srčni do sočloveka? Že sama beseda žrtvovanje vsebuje besedo Žrtev, to pa zveni preveč cannkarjansko, da bi lahko bilo srčno. Predlagam: Dan Darovanja. Pa lahko noč. Nika

  22. 22 pika
    14:43 - 24.09.2007

    glede tiste nesreče, va kateri je umrlo 7 ljudi- zakaj bi jim namenili dan žalovanja, saj so bili le Romuni…? (vsi, katerim je poskočil pulz ob tem- ne, nisem resna) se mi pa ob tem nehote vsiljuje eno vprašanje: če bi narava pokazala zobe v Ambrusu (ko bi se ravno vračali nazaj), pri beguncih (pri izpolnjevanju obrazcev za pomoč), muslimanih (pri molitvi z rutami na glavi), narkomanih (s polnimi žepi zalog), pedrih in swingerjih in… (bog ne daj, ravno v akciji), zagovornikih legalizacije marihuane (ob žetvi dobre letine)…bi takrat naša draga država tudi žalovala? Se strinjam s tabo, Človek, jaz tudi nisem žalovala, kar ne pomeni, da privoščim tem ljudem. Od celodnevnega vsedržavnega žalovanja ni njihova eksistenca danes nič boljša in njihova prihodnost nič lepša. Pozdravljam pa vse konkretne akcije.

  23. 23 Človek Človek
    16:54 - 24.09.2007

    @Peter… pošteno povedano ne vem, danes je mogoče vse… :) ampak če razmišljam, potem pa ne verjamem, da smo ljudje sposobni zaenkrat takega početja. Vsaj ne brez stranskih učinkov, po moje… Je pa sigurno dejstvo, da bi pa lahko marsikaj omilili… Sedaj sicer poslušamo na ves glas, da ne bi sicer veliko pomagalo, vendar če gledamo večjo sliko, vidimo, da je to delna resnica. V Bohinju bo verjetno kar velika škoda, zaradi zaprte ceste … A kdor se je vozil po tisti cesti ve, da je bil dovolj en kamen, da zapre celo dolino… Ampak oni se še vedno dogovarjajo z Blejci, kot že deset let. To je sicer samo en primer, a veliko je še takšnih, sicer manjših… vse kar sem želel povedati je to, da imamo nekateri očitno v glavi neko mislenost, Bolje lečiti nego sprečeti. Ker sredstva namenjamo marsikam in očitno res pogača ni dovolj velika za vse… Saj veš, odvisno od trebuha…

    @Nikja, malce sem mogoče čudno zapisal, pa si me narobe razumela. S tem, da ljudje pričakujejo zahvalo sem se strinjal. Vprašal sem zgolj zakaj se ne bi zahvalili? pa saj se človek lahko zahvali na veliko načinov. Tudi na takšne, da mu še kdaj narediš uslugo, ker boš vedel zakaj… Zakaj mislim, da ljudje kljub svoji srčnosti hodimo v vojne? Ker ne poslušamo sebe, temveč verjamemo drugim… Tukaj sem enkrat prilepil en način, ki je seveda najbolj učinkovit, a obstaja jih še mnogo. Sam bi se strinjal ˝zopet˝ s Trstenjakom, ki v knjigi Biti človek trdi, da smo ljudje v svoji dobroti še nedonošenčki… Dan žrtvovanja je samo beseda. Ravno tako kot je sta besedi darovanje in izpeljanka odbarovanje, ski pa sta s trenutnim kapitalističnem svetu popolnoma izgubila smisel in pravi pomen. Lahko predlagam ponovno? :) Glede na vse kar se dogaja z govorico in besedami, ter njihovim prvotnim pomenom, mogoče pa bi bilo smiselno narediti Dan Človeka, da se sploh spomnimo kaj to je in kaj vse paše zraven… Kolikor sem nazadnje preveril je tudi dobrota del tega… :D Aha, pa nisem mislil na Človeka kot moj blog, da ne bo pomote… To je zgolj naključje :) Se zdi smiselno? Upam, da je bila noč mirna ;)

    @Pika, zopet si me spravila v kot, ali bolje rečeno, na net. :) Ko sem pisal ta sestavek sem samo na hitro v Google vtipkal 7 mrtvih v prometni… in na googlu je bila prva povezava, kjer samo piše prometna nesreča… in pošteno povedano nisem bral dalje, ker je bila zgolj prispodoba… Priznam… :) Si pa zastavila vprašanje… Huh. Na koga ga naslovimo? ;)

  24. 24 pika
    09:18 - 25.09.2007

    @Človek, nikoli si ne bi odpustila, da sem soodgovorna za tvojo odvisnost od net-a :-) … Vprašanje bo pa najbrž obviselo kar tukaj na tvojem blogu. Imaš pa moje dovoljenje, da ga uporabiš za kakšno predvolilno kampanjo, če se boš kdaj odločil kandidirat ;-) .

  25. 25 Človek Človek
    22:54 - 25.09.2007

    Hmm, se pravi vališ krivdo zgolj na moja pleča? Prav, bom sam nosil svoj križ, drugega danes niti ni pričakovati :lol: Predsednika? Hmm, mislim da ne, senca mi nekako bolj ugaja… Še bolj tema :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !