Človek

Še eno poletje se je končalo…

Ne glede na to, da je še vedno avgust, je jesen že tu. To sem opazil pri sostanovalcu Stricu Mucu.

Postal bolj ˝puhast˝, mehkejši in umirjen. Očitno je, da se pripravlja na zimo.

Jesen je lep letni čas. No ja, če sem odkrit, meni ugajajo vsi. Vsak po svoje ima nek lasten čar. Seveda če so izraziti. V naših koncih nekako kar so. No ja, razen poletja seveda, ki je zadnja leta bolj ˝angleško˝ usmerjen.

Jesen je lepo ˝pisana˝. Izrazite barve, ki jo spremljajo s svojo kričečo pojavo, vseeno pomirjajo, deževni dnevi pa so pika na i.

Tudi moj sostanovalec se počasi umirja. Več spi, vedno več bi se ˝grel˝ ali ˝crkljal˝ in zopet mu hodijo po glavi čudni načini početja teh aktivnosti.

Danes me je zopet prebudila ˝teža˝ na prsih. Ni več tako majhen in lahak, kot je bil še leto nazaj. Postaja že prava mala zver. Ne glede na to, da mi je skrajšal spanec nisem mogel biti jezen ali užaljen, saj en sam pogled na to spečo gmoto pomiri vse slabe misli. Tudi premakniti se nisem želel, da ga ne bi prebudil. Pogledal sem zgolj na uro in prijetno zaspal nazaj.

Konec koncev mi je nekako prišel prav, saj so se dnevi že dodobra ohladili in jutra so mrzla. Seveda še vedno nisem zamenjal pokrivala in vztrajam zgolj pri rjuhah, ki pa ob odprtem oknu postanejo že skoraj nevaren šport. Ampak očitno se ni za bati, saj to prijazno in prijetno kosmato bitje poskrbi za oba.

Ko sem se pred tremi leti odločal o tem, ali naj delim svoj življenjski prostor z majcenim bitjem, ki je veselo skakljalo okoli svojih staršev, sem bil rahlo skeptičen. Priznam. Preden sem se odpravil na ogled, sem prebral vse knjige, ki so jih na temo mačk imeli v naši knjižnici, in malce me je motilo dejstvo, da bo mogel biti zaprt. Nekako sem imel občutek, da mu bom ustvaril krivico. Bal sem se, da mu ne bo prijetno, da bo pogrešal ˝svobodo˝ in zunanji svet. A zaenkrat kaže izredno dobro.

No res je, da mu je dovoljeno čisto vse, polovica pohištva je izgubila prvotni izgled, a tega mu nisem želel preprečevati, saj ni imelo smisla. Tudi če sem mu prepovedoval to početje, ko sem bil prisoten, se mi je vse skupaj vrnilo z trikratno močjo, ko me ni bilo doma. Preizkušal sem vse trike, od ˝špricanja˝ do razpršil, vendar se je vse skupaj izkazalo za neuspešno. Zato sem obupal.

Danes uničuje samo še nove stvari. Obožuje praskanje novo prispelih čevljev. Za ta hobi sem izvedel malce prepozno, moje nove tri pare čevljev in usnjeni plašč prepozno. Tudi gostje so imeli par pripomb. A kaj moremo, narave ne moremo preslepiti, lahko se ji prilagodimo, zato danes obutev pospravljam v za to namenjeno omaro.

Kljub vsem zapletom, pa mi ni žal, da sem se odločil za njegovo družbo. Čudovita žival, ki ji občasno zavidam njeno ˝popolnost˝. Njegov karakter mi je bližje kot marsikateri človeški, saj se ni potrebno obremenjevati z mislijo, kaj je v ozadju. Naredi točno tisto kar želi, a vseeno je vedno pripravljen na kompromis.

Narava je tisto, kar me vedno znova fascinira.