Vrednost države se gleda po…

… tem kako ravnajo z starejšimi, invalidi (bolnimi) in zaporniki…, pravi rek.

Zadnjih nekaj dni, ne vem točno zakaj, mi hodi to po glavi.

Mogoče zaradi same letnice, ki me odnaša v to smer, ali zgolj zaradi tega, ker nekaj dejansko ne štima.

Zahodna civilizacija se že dolgo časa obrača v smer izločevanja starejših, njihove osamitve in ˝koncentriranja˝ v ustanove, kjer starejšim in bolnim nudijo zavetje in preživetje. Na Vzhodu je to seveda še vedno čisto drugače. Na Japonskem recimo, je situacija popolnoma drugačna, saj po večini še vedno živi v istem gospodinjstvu ali v neposredni bližini kar par generacij.

Njihova filozofija je kljub tehnološki superiornosti še vedno usmerjena v spoštovanje in polnost. Oni se še vedno zavedajo, da imajo starejši še veliko koristnega znanja, predvsem na področju ˝duha˝ in ljubezni. Tam še vedno verjamejo v višji smisel obstoja, kot je tehnološko materialna raven. Duhovnost je del vsakdana.

A kaj želimo doseči na ˝razvitem˝ Zahodu? Naša ideologija z civilizacijo nima nič skupnega. Naša ˝duhovnost˝ temelji na 150 let stari ˝teoriji˝, ki je nastala na podlagi opazovanja ˝kanarčkov˝ na nekem otoku. Charles Darwin, ki niti ni bil znanstvenik, temveč teolog, je postavil neko trditev, na podlagi katere se je razvila sodobna miselnost. Seveda so to teorijo razvijali in jo še danes, vendar že star pregovor pravi:

Enough research will tend to support whatever theory…

Verjetno je že razvidno, da sam nisem pripadnik te teorije. Niso me prepričali, da sem se razvil iz kamna. Verjetno ker nočem verjeti, da je moje srce narejeno iz tega materiala in da posledično lahko krivim sam nastanek za svojo nečlovečnost.

No in ker evolucija govori o naravni selekciji in preživetju močnejšega, je tudi naša mislenost temu primerno prikrojena.

Tako so starejši in bolni občani stigmatizirani in obsojeni na ˝izločitev˝ iz družbe, kar je po eni strani lažje za mlade, po drugi strani pa zelo nesmiselno. S tem, ko se starejši ˝ umaknejo, dobimo več ˝prostora˝, imamo manjše stroške z njihovim ˝vzdrževanjem˝, ali po domače povedano, niso nam v napoto…

Pa vendar ali je to prav? Ali smo resnično prišli do neke točke, kjer so nam ljudje okoli nas v breme, namesto, da bi izkoristili tisto njihove dobre lastnosti, ki jih imajo, ter jim tako naklonili nek smisel, uporabnost, vrednost in s tem povezano spoštovanje?

Ali nam je težko priznati, da ko imamo malega otroka, nam babica in dedek prideta še tako prav? Je težko prositi očeta za svet, ko imamo težavo s sprejemanjem ˝realnosti˝, ki nam govori, da naj se umirimo? Nas dejansko zanima samo ˝zgodovina, ki jo pišejo zmagovalci˝? Nam ˝goveja˝ juha že preseda? PA še in še bi lahko našteval…

Očitno nam vse to nič ne pomeni. Svoje starše, ki so nam dali življenje, kratko malo zanemarjamo. Ne glede na to, da mogoče niso naredili v našem razvoju ali obstoju vse kot si zamišljamo, da bi mogli, so del nas, so mi in mi smo oni. Za zahvalo jim dajemo pokojnine, ki niso vredne omembe, saj jim bolj otežujejo, kot lajšajo zadnji del življenja, v katerem so po večini pridno garali. Za nas. Tako kot mi sedaj za svoje potomce.

Ne vem, sam ne morem reči, da sem vzoren sin, saj svoje starše redko vidim. V osmih letih, odkar sta se odselila, so snidenja premisa njunega prizadevanja, vendar sem jima za to močno hvaležen. Vesel sem, da imata vse kar imata. Seveda s tem mislim tudi na samo zdravje. Vendar pa se počasi zavedam, da to ne bo večno. Kmalu bosta potrebovala pomoč. Kako se bom sam takrat odrezal? Ali bom tudi takrat razmišljal o spoštovanju in hvaležnosti in bom naredil vse kar je v moji moči? Se bom umaknil kot vsi in ju spravil v dom? Bo ta odločitev samo na mojih plečih ali pa bo mogoče bodoča ˝gospa˝ človekova imela večjo moč in bom podlegel miselnosti Zahodnjaške kulture?

Huh, koliko vprašanj in odločitev prinaša ta naš obstoj, včasih komaj sledim…

  • Share/Bookmark

28 odgovorov na “Vrednost države se gleda po…”

  1. 1 blogar blogar
    18:25 - 18.08.2007

    ena veja manka :)

    …po tem kako ravnajo z starejšimi, invalidi (bolnimi) in zaporniki…

    ampak si blizu ;)

  2. 2 NeMirna NeMirna
    19:45 - 18.08.2007

    Človek, hvala za napisano. Mi daješ pogum za moj trud, da ne obupam se trudit za boljši svet … najprej moj, moj najbližji, a počasi se širi tudi ta. In enako kto ti menim, da ni pravilen odnos v smislu ?odslužil si, zdej pa se zgubi’. Mislim, da je to tudi eden od vzrokov današnje kulture/mentalitete mledine (pa ne mislim pubertetnikov, mislim tudi na tiste v 20ih, 30ij pa nekaj onih v 40ih …) Še nekatere živali ’skrbijo za šibkejše v skupnosti’ zato linearna teorija ”preživetja močnejših” vseeno ne drži, ali pač?

  3. 3 Človek Človek
    20:42 - 18.08.2007

    @Blogar, se zahvaljujem… Bom kar popravil, da ne bi zavajal… Mogoče veš čigava misel je v originalu?

    @Nemirna… Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar bo postal. (Ruskin)… Mislim, da ta misel pove več, kot lahko povem sam… Survival of the fittest teorija pa tudi ne drži. Poglejmo slone, kjer najstarejša slonica vodi skupino od enega vira drugega in to funkcijo obdrži do smrti, oz. dokler je sposobna opravljati svojo funkcijo. Vendar tudi ko ni več na prvem mestu, potem je ne zapustijo, saj oni nikoli ne zapuščajo na nikogar svoje vrste… Ljudje se obnaššamo bolj primerno zverem, kot so divje mačke, kojoti, ipd…

  4. 4 NeMirna NeMirna
    20:54 - 18.08.2007

    :) Res je, imela sem citat nekje v spominu brez avtorja. Hvala!!

  5. 5 Dizma
    21:30 - 18.08.2007

    Zanimivo razmišljanje in zelo resnično.

  6. 6 Pi.Roman Pi.Roman
    21:55 - 18.08.2007

    Ja, hvaležni staršem … Ko je mama mojega očeta (torej moja stara mama) obnemogla, smo jo sprejeli k nam domov. Moja mama je za svojo taščo skrbela s prav posebno vnemo. Tudi ko je prišla vsa utrujena iz celodnevne službe, je do bolnice prišla z nasmeškom in prijazno besedo. In moja stara mama je to znala zelo ceniti.

    V tistih nekaj mesecih, preden se je stara mama poslovila, sem dobil zgled za celo življenje. Ob tvojem zapisu, Človek, se ponovno sprašujem, ali bom kaj takšnega (če bo potrebno) zmogel tudi sam. Vsekakor se bom potrudil po svojih najboljših močeh.

  7. 7 kandela kandela
    21:57 - 18.08.2007

    O teh stvareh je ruska režiserka Lidija Bobrova posnela čudovit in hkrati zelo žalostno resničen film z naslovom Babica … Kako prekleto kruti znamo biti ljudje do tistih, ki bi za nas naredili vse! Želim si samo, da bom lahko boljša … LP

  8. 8 Saša
    22:52 - 18.08.2007

    Do pred kratik sem se tudi sama spraševala to.Pa sem se odločila in kljub temu,da imam dva majhna otroka,sem se vpisala v šolo za bolničarja negovalca,da bom lahko pomagala starejšim in onemoglim.Dokler nisem kot prostovoljka delala v dmou starejših občanov sploh nisem vedela,kako je lepo,ko nekomu pomagaš in ti je hvaležen za en sam požirek vode,ki si ga sam ne more vzeti.Škoda,da je poklic bolničar-negovalec premalo cenjen.

  9. 9 bin
    22:58 - 18.08.2007

    Zelo lepo razmišljanje, Človek, z eno manjšo napako.

    Kaj ima nauk evolucije pri tem? So kristjani, z vero v božje stvarjenje, pri obravnavi svojih onemoglih drugačni od ostalih? Večina nasprotnikov tega nauka se”obrega” ob preživetje najmočnejših. Vendar nauk ne uči tega. Preživijo tisti, ki so najbolje prilagojeni! Ne bi zdaj dalje razpredal te debate, saj je osnovna tema dovolj zanimiva. In jaz sem, kljub svoji pripadnosti evolucijskemu nauku, od nekdaj prepričan, da so starejši, (kamor tudi sam že skoraj spadam!) invalidi in drugi “drugačni”, ne samo vredni pozornosti, temveč tudi potrebni za uspešno napredovanje družbe. (evolucijo?)

  10. 10 Jose
    23:11 - 18.08.2007

    Ko sem bral tvoje razmišljanje, sem se malce bal da ne boš napisal predzadnjega odstavka, pa me nisi razočaral.

    Sicer pa sam ne verjamem da je na vzhodu kaj drugače; mogoče nimajo ravno domov za ostarele, kot pri nas, mislim pa da so starejši ljudje v civilizaciji ki je na taki ravni kot naša podobno obravnavani.

    Tudi sam si želim da bi znal spoštovati svoje starše, ter jim nameniti dovolj pozornosti. Vem pa da je to izredno težko ko imaš sam svojih skrbi čez glavo, ko slišiš vsako zgodbo vsaj 3x na dan in ko se, najverjetneje zgolj dobronamerno, vtikajo v tvojo družino, zelo težko.

    Drugače pa kot praviš…

    @Huh, koliko vprašanj in odločitev prinaša ta naš obstoj, včasih komaj sledim…Jap, zanimivo je to naše življenje…

  11. 11 blogar blogar
    23:25 - 18.08.2007

    @človek ne žal orginala ne poznam, vem pa za eno variacijo…

    Hubert H. Humphrey: “The moral test of government is how it treats those who are in the dawn of life, the children; those who are in the twilight of life, the aged; and those in the shadows of life, the sick, the needy and the handicapped.”

  12. 12 kritika
    23:31 - 18.08.2007

    Kar si napisal je žal res. Slovenci smo v bitki za materialnimi dobrinami izgubili prav tisto, kar nas je naredilo za ljudi-DUŠE!

    Vendar pa je problem mnogo širši, saj je virus kapitalizma zajel že večino sveta.

    Kako namreč drugače poimenovati sistem, ki v ospredje postavlja kapital, celo pred človeka? Sistem je torej postal sam sebi namen in ne temu, da služi človeku!

    Takšen sistem prej ali slej vodi v propad, le dovolj kritične mase je potrebno.

    Upam le, da bo takrat človeštvo preživelo in se iz tega nekaj (končno) naučilo.

  13. 13 mija
    23:39 - 18.08.2007

    zanima me koliko od ves skrbi za starejše ljudi Jaz in mož imava 4 otroke skrbiva pa še za teto staro 84 let.pa se sprašujem zakaj ravno jaz ker je za obupat nad človekom ki vidi semo samega sebe ki ne cni kar počneš ki ne ve da imaš 1000 opravil ki ne ve kaj so otroci ki ne razume da je danes drugačen tempo življenja kot nekoč ki enkrat v življenju ni plačal položnice LAHKO SE JAVITE ZA TEDEN DNI PA MI POL GOVORITE O MEDGENERACIJSKIH ODNOSIH

  14. 14 mija
    23:45 - 18.08.2007

    P.S.zanima me kdo bo meni menjal plenice pa imam Š T I R I otroke zaradi tete sem zamenjala službo da se šihtava A kdo ve kako me boli hrbet ko jo dvigam povp. 1x na dan ko ne veš kako bo dala noge ko ne veš kako bo stopila 50 kg vrečo krompirja postaviš in stoji ona NE

  15. 15 Maj
    07:05 - 19.08.2007

    Sam vsaj za mami vem, da bom prej najel negovalko kot pa, da bi jo dal v dom. Vse življenje je trdo delala in si res ne zasluži, da bi morala zadnja leta preživeti v hiralnici.

    Sam si želim dočakati visoko starost in biti vseskozi pokreten nato pa neko noč lepo zaspati in se nikoli več zbuditi in to želim tudi mojim staršem. Lp

  16. 16 ametist
    07:13 - 19.08.2007

    Spoštovana Mija!

    Mislim, da ste si breme sama naložila in ga je potrebno nesti do cilja. Kar se pa tiče te teme je pa boleča in žalostna. Prišli smo v okoliščine, ki so posledica nekega drugega obdobja, ko ni bilo ne boga ne hudiča, le samoupravljanje brez lastnega mnenja.Danes pa je tako, kakor pač je.

  17. 17 mija
    10:57 - 19.08.2007

    ja verjetno res breme sem si naložila sama ker niam denarja za dom , sama pa ima 130 EURO penzije ker ni bila nikoli zavarvana pa tudi na moje na dupust na ne gremo zaradi nekoga ki ga ne moreš pustiti semega otroci pa rastejo in bodo odleteli v svet kjer ni jamranja stokanja obtoževanja pomilovanja samega sebe kjer se ob opravljanju potrebe zaprelo vrata WC/ja

  18. 18 Saša
    12:30 - 19.08.2007

    Draga Mija,a si že kdaj slišala,da obstajajo socialne oskrbovalke na domu? To so negovalke,ki hodijo po domovih in pomagajo starejšim,ki potrebujejo pomoč. Lahko pomagajo pri negi starejšega,nudijo delno gospodinjsko pomoč in so veliko cenejše kot pa dom za starejše občane.Pozanimaj se v kraju kjer živiš ali obstaja takšna pomoč.

  19. 19 Človek Človek
    12:40 - 19.08.2007

    @Pi.Roman, fino je slišati, da ni povsod enako. Tudi pri nas je bilo enako, dokler je babica živela.

    @Kandela, sem malce pobrskal in sem našel ta naslov iz leta 1997 (predvajan 2003) ampak ob vsem znanju in poplavi P2P traparij, ne morem dobiti tega filma. Mogoče veš kje se ga dobi?

    @Bin, na evolucijo sem se naslonil zgolj zaradi tega, ker je pač zadnja v ˝pisanih˝ teorijah o nastanku človeka, ki jo učijo v šolah. Zna biti, da učijo napak, mogoče je ravno v tem problem. Vendar posledično s to teorijo odrivamo v stran vso duhovnost… Ali pa se motim… To je dolga tema, ki bi se jo rad enkrat udeležil..

    @Blogar, hvala za trud. Se mi pa zdi, da je veliko starejši ta stavek, samo dejansko mi ne klikne…

  20. 20 Človek Človek
    12:54 - 19.08.2007

    @Kritika, ja se strinjam, problem je širši. Ne vem če je kriv sam kapitalizem, saj je zgolj teorija, kot vse dosedanje, z eno napako – neupoštevanja človeškega faktorja… Kaj lahko tukaj kritična masa stori je veliko vprašanje…

    @Mija, zaradi tega sem načel to temo. Primerov kot je vaš, ni malo in dejansko kaže, da se ne misli nič storiti v to smer….

    Ni mi jasno, da se govori o nekem ˝optimalnem˝ izkoristku ali aktivaciji prebivalstva (v tem je smisel kapitalizma), kjer naj bi vsak prispeval največ kar je možno, po drugi strani, pa si ustvarjamo neko slabo ˝karmo˝, neko psihološko breme, saj dejstva da smo ljudje, ne morejo kar tako odvzeti. In njihova naloga je, da poskrbijo za dobrobit celotneg prebivalstva. Ker je v njihovem interesu… Ampak očitno so zabredli v vode, ki so za njih pregloboke…

  21. 21 zorman
    18:54 - 19.08.2007

    Kič.

    No, vsaj kar se mene tiče, je osvobojenost spon medgeneracijske solidarnosti več ko vredna svoje krute cene. Saj ne rečem, smili se mi tako babica, ki jo imam sicer zelo rad a jo, hočeš nočeš, puščam izgubljeno in samo v blodnjaku let in bližajoče smrti, kakor se mi smili tudi mati, ki že sedaj ve, da v starosti od mene kaj več od ljubezni ne bo dobila.

    Ne dajem, a tudi ne zahtevam (vsaj tako zdaj, v cvetu mladosti in pokretnosti). Ni ga še bilo sveta, ki ne bi terjal trpljenja, niti ga ne vidim na vidiku, inu, jebat ga, dragi stari in nepokretni in ubogi in revni – vsi ste bili enkrat mladi, zastonj kosil pa, tako pravijo, baje ni.

    (bogu hvala so na svetu boljši ljudje od mene…)

  22. 22 blogar blogar
    20:47 - 19.08.2007

    @človek meni se tudi zdi da je starejši… prisegel bi celo na antiko in grške filozofe…

  23. 23 bin
    21:08 - 19.08.2007

    @Mija. To s tetami sem na lastni koži prestal.

    Pa še moja ni bila! Ženina!

    Vendar kaj je tu drugače? Teža za dviganje in nerazumne zahteve onemoglega so enake, ne glede na sorodstveno razmerje. (Čeprav so bile “tete” od nekdaj “težke”. Tudi tiste, ki jih ni bilo treba negovati.) Naš občutek dolžnosti se spreminja z navezanostjo!

    Cenim tvojo skrb za teto, in ker ne vem nič o razmerah, ne bom nič svetoval ali pridigal.

    @zorman

    Pošteno si predstavil mišljenje mnogih mladih! Vidim, da te vseeno nekoliko moti rezultat tega mišljenja. Eno stvar vzemi v svoje razmišljanje, kadar boš spet kaj tuhtal o tem. Kakšen je tvoj odnos do (tvojega) staranja in morebitne onemoglosti? Kako se vidiš v taki situaciji. Pa ne reci, da o tem še ne razmišljaš, ker ni res!

  24. 24 mija
    22:10 - 19.08.2007

    Teta ima negovalko vsak dan od pon.-pet.po 1 uro. Ampak dan je dolg 24 ur imamo pa tudi sobote,nedelje in praznike takrat negovalke ni .Povem pa vam pošteno zelo sem ji hvaležna da pride četudi je to njen posel. Dragi Maj negovalka ni nekdo ki bi bil ves čas na raspolago max.je lahko po pogodbi pri stranki 4 ure.Če greš pa brez pomoči bržave v to pa računaj 10 EURO na URO mislim da premalo zaslužiš da bi to plačeval.Prado pa vzamete človeka v celico svoje družine pošeno razmislite to ni lahka stvar.Naša teta je član družine od prvega dne odkar sem pri hiši.Živela in delala je na kmetiji 5 ha včasih je to šlo danes nič več zemlja je v najemu kar ni pozidane-njeni nečaki -naša je le hiša ki pa jo je mož podedoval po očetu njenem bratu.Sama si ne želim na stara leta bit v napoto svojim otrokom.Mislim da HIRALNICE NISO SAMO ČAKANJE NA SMRT v primernem okolju z ljudi ki to radi delajo je to prijeten dal življenja.Dom za ostarele v Ljubljani in Mengšu pa res ni primeren že zaradi hladnosti centra mesta.Vsaka občina bi si omislila na podeželju prostor velik cca 5 ha in naredila pritlična varovana stanovanja z vrtom ,bazenom prostorom za nekaj živali mogoče potujočo trgovino,… Star človek potrebuje mir ne jokanja otrok, glasne muse najstnikov in nejevolnih ljudi srednje generacije,ki včasih težko razumejo nekoga ki ima 24 ur na dan premišljevat kaj vse ga boli.Naša teta ima še 2 sestri ki živita precej blizu na obisk prideta pa 2x na leto včasih jo obišče tudi soseda sicer pa nima stika z zunanjim svetom.Nekoč smo imeli neko slavje pa nas ni bilo doma od 9h do 20h ves dan ni pojedla tudi košček kruha ker ji je bilo TAKO SLABO. Vsem tistim,ki ste odločeni poskrbet za onemogle starše na domu želim veliko sreče pripravite pa se na težave ki so včasih prevelike

  25. 25 Maj
    06:48 - 20.08.2007

    Naš največji problem so previsoke zahteve za ustanovitev doma za ostarele. Izpolnjevati moraš milijon pogojev zraven pa moraš imeti zaposlene negovalke, ki imajo vsaj diplomo, če ne kar doktorat????

    Zato so domovi izredno dragi in je večina starostnikov prisiljena biti doma.

    Če teh glupih predpisov ne bi bilo bi bilo marsikaj boljše.

    Jaz npr. imam veliko hišo vanjo bi lahko naselil kakšnih deset starostnikov in zaposlil ene štiri, pet negovalk, ki bi jih za manj kot tisoč evrov mesečno zlahka dobil vendar ne diplomiranih temveč navadnih pridnih punc, brez kakšne posebne izobrazbe, ki bi to delale z veseljem in bi bili zadovoljni vsi saj bi bili domovi precej cenejši pa tudi udobje večje… Lahko bi dal v hišo npr. ene štiri nepokretne in ene šest kolikor toliko zdravih, ki bi ob pomoči ene ali dveh negovalk, skrbeli za te nepokretne in zato imeli bivanje v domu brezplačno.

    Žal pa naši predpisi manjših zasebnih domov praktično ne dopuščajo in zato je tako kot je.

    Bil sem pa v štirih domovih in prav v vseh sem imel občutek, da je to hiralnica, ki si jo sam niti slučajno ne želim doživeti.

    Prav gotovo pa je zelo težko skrbeti za človeka, ki ti celo življenje ni ničesar pomagal ali ti je celo nagajal od njega pa tudi nisi ničesar podedoval povrhu ti je pa še nehvaležen.

    Čisto drugače je skrbeti za koga, ki ti celo življenje pomaga in ti je hvaležen pa še kakšno hišo oz. parcelo podeduješ kar je danes hitro vredno par sto tisoč evrov.

    Lp

  26. 26 bin
    08:33 - 20.08.2007

    V zadnjih dveh odstavkih, Maj, si zajel bistvo problema!

    Ne socialna temveč “daj-dam” logika prevladuje! Ni važno, koliko nekdo potrebuje pomoč, temveč koliko “nudi” v zameno.

    Nad tem pa se je Človek zamislil.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !