Ne glede na to, da je še vedno avgust, je jesen že tu. To sem opazil pri sostanovalcu Stricu Mucu.
Postal bolj ˝puhast˝, mehkejši in umirjen. Očitno je, da se pripravlja na zimo.
Sedaj je že vsem popolnoma jasno, da nisem sposoben kratkih odgovorov.
Na moje razmišljanje v prejšnji temi, se je odzval kandidat na predsedniških volitvah Darko Kranjec. Njegov pisanje je med komentarji, sam pa se bom odzval v novi temi, ker sem zopet napisal toliko, da mi sistem zavrača celoten tekst…
K tem razmišljanju me je usmerila Zloba, ki pravi, da je politična neopredeljenost šibkost posameznika.Sam sem neopredeljen. Zaradi šibkosti? Ne vem. Bom poizkušal malce razmisliti…
Opazovanje dogodkov in dejansko stanje, ne samo pri nas, temveč po celem svetu, ve, me je pripeljalo do mnenja, da je vse skupaj farsa, ki že kar nekaj časa diši bolj po tragikomediji.
… tem kako ravnajo z starejšimi, invalidi (bolnimi) in zaporniki…, pravi rek.
Zadnjih nekaj dni, ne vem točno zakaj, mi hodi to po glavi.
Mogoče zaradi same letnice, ki me odnaša v to smer, ali zgolj zaradi tega, ker nekaj dejansko ne štima.
Zahodna civilizacija se že dolgo časa obrača v smer izločevanja starejših, njihove osamitve in ˝koncentriranja˝ v ustanove, kjer starejšim in bolnim nudijo zavetje in preživetje. Na Vzhodu je to seveda še vedno čisto drugače. Na Japonskem recimo, je situacija popolnoma drugačna, saj po večini še vedno živi v istem gospodinjstvu ali v neposredni bližini kar par generacij.
Ob tem osebnem prazniku si vedno rad vzamem čas, da se ozrem nazaj skozi čas in pogledam, kje stojim.
Leta sama po sebi niso pomemben faktor pri tem razmišljanju, gre bolj za realizacijo nekih ciljev in misli, ki so nastajale v določenem obdobju, ki ga pač zaznamujem s tem dnem. Nekateri to počno ob novem letu, sam imam pač raje ta dan.
Želel sem zgolj podati mnenje na Fetalijevo pisanje, kjer trdi, da žensko lahko kupimo, a se je malce raztegnilo vse skupaj.
Moje izkušnje so drugačne. Denar seveda igra neko vlogo. Vendar ne tolikšno, da bi jo izpostavljal. Seveda je odvisno od tega o kakšnih ˝ženskah˝ govorimo. Sam se bom ubadal s tistimi, za katere menim ˝da so prave˝. Vsaj v mojih očeh.
Kolikor sem dojel so bolj nagnjene k ambicijam, kot si sam omenil. Seveda nobena noče ob sebi lenuha in hloda, kot si se izrazil, vendar to ne pomeni takoj denar. Mislim, da gre prej za neko ˝spoštovanje˝ do partnerja.
Pravkar sem prebral umotvor Sabine Obolnar, urednice One, z naslovom Nehajte prosim!
O tej temi, kot opažam, piše že veliko blogerjev. Polinkal bom samo do Hada, kjer so tudi linki do drugih, ki se zgražajo nad njenim početjem.
Kaj vse nam blogerjem Urednica očita? Nenormalnost, morbidnost, zapravljanje časa, denarja, predrznost, praznost življenja, spolno nezmožnost… Očita nam celo to, da smo ponaredki človeške vrste. Kot da ni dovol,j govori o še tem, da širimo nestrpnost in da smo geto nevarnih subjektov.
Po prvem in drugem delu opisa dopustovanja na Pagu, zapišem še zaključek, da se bom lahko ob mrzlih dneh spominjal, kako je lahko drugače…
…
Jutro nas je prebudilo s soncem in bil je pravi dan za plažo. Plaža v Straškem mi načeloma ni všeč, saj je preveč kamnita, oz kamenje je rahlo preveliko, zato smo se odpravili na FKK, kjer je vsaj nekaj betona. FKK je izredno obiskan in urejen in sam sem ljubitelj tega početja, saj je osvobajajoče ležanje brez potrebnih krpic naravnost očarljivo, da o plavanju gol, ne govorim.
Nadaljevanje iz prejšnje objave…
No po končani zabavi v tem klubu, sem se odpravil iskat soborca, ki sem ju našel v Aquariusu (mislim, da je bilo to tam), kako sta skrbela za ritem v okvirju trensa. Sam se skakanja na to varianto sicer nisem udeležil, zato sem raje rekel še dve ali tri z ˝rejverkama˝ iz Karlovca, kar se je nakdnadno izkazalo za pravilno odločitev, saj sta nas ti dekleti kasneje odpeljali domov.
Seveda se štorija mora še malce zaplesti, zato nas čuvaji niso želeli spustiti v kamp, saj nismo imeli s seboj kartice, ki bi potrjevala naše bivanje. Poslal nas je na recepcijo, vendar smo, pametni kot smo bili izbrali ˝boljšo˝ pot, lezenje čez ali pod ograjo. Tako se je zadeva končala z enim poškodovanim kolenom in umazanimi cunjami.
No tako, drugi del ˝dopustovanja˝ na morju je končan. Vračamo se v ˝realnost˝. Včasih se počutim kot otrok, ki je dobil novo igračo, ki jo najraje ne bi izpustil iz rok, kaj šele delil z nekom. Mogoče je vse skupaj povezano tudi s čakanjem, ki me čaka še teh nekaj dni, do pomembne odločitve, pa vseeno. Na dopustu je prijetno, ker se nikomur ne mudi, ljudje so prijazni, ob toplem vremenu odprti in ekstrovertirani.
Po obisku Krfa, je padla odločitev, da obiščemo Pag in malce popravimo priokus, ki je ostal od tam. Odločili smo se za kampiranje v Straškem, ker smo slišali, da je primerno in ˝poceni˝. Pot smo pričeli ne preveč zmagovito, saj smo ugotovili, da pri avtomobilu ropota ležaj, zato smo morali v zadnjem trenutku urediti še to. Tako je bila pot dolga celih 14 ur. No ja, glede na to, da se odpravljaš nekam, kjer naj bi se imel fino to niti ni takšna ovira…
