Človek

Sedem nepotrebnih resnic

Fetalij me je označil kot duhamornega opisovalca glasbe, ki zveni v moji Hiši. Podal je žogico na način najšibkejšega člena verige, s katero ga je baje okužila Sunshine… Gre za idejo sedmih naključnih dejstev o sebi.

Ideja mi sicer dela preglavice, saj ni priporočljivo biti preveč odkrit, če nisi neumen… Očitno spadam v drugo kategorijo…

Moji heroji so ljudje, ki nimajo nič, a se skozi življenje sprehajajo z nasmeškom.
Verjamem, da je lažje biti pameten za druge, kot pa za sebe.
Sem večji teoretik, kot praktik.
Še vedno se nisem naučil ljubiti ženske, kot si to zasluži.
Obžalujem zgolj tiste trenutke, kjer nisem bil tisto kar sem.
Moj največji strah je bil ta, da bi nekoč ostal čisto sam. Ta strah je minil.
Sem idealist.

Zapisal-a denis h. v 26.06.2007 ob 22:03 pod Osebno

7 … enako

komentar avtor snowblind — 26.06.2007 @ 22:28

Si bil pri šesti točki čisto iskren? Če ja, kapo dol. Rada bi videla tvojih taistih sedem točk čez deset let

komentar avtor dr. filomena — 27.06.2007 @ 11:17

A Fetalij ti je nabil takšno nalepko?! Hmja. Ja, jaz ti odkrito priznam, da na tvoj blog hodim le zaradi vsega ostalega, le tisto glasbo iz tvoje hiše izpuščam. Si pa za moj okus zato pri vsem ostalem toliko boljši. In še dobro, da te včasih namočijo v kakšno takšno verigo.

komentar avtor Saška — 27.06.2007 @ 14:48

dr.filomena- mislim da… včasih že postaja želja… tudi sam bi rad videl te točke čez deset let, upam, da se neatere korenito spremenijo, recimo 2,3,4… @Saška… hvala

komentar avtor Človek — 28.06.2007 @ 01:11

hvala b(l)ogu za take poste. se strinjam s Saško-tvoj blog rada obiščem v pričakovanju “čak, kaj je s tem mislil in - ups, to pa niti ni tako neumno…” 4. in 6. mi ne potegnejo čist…ne moreš se enkrat naučit ljubiti in potem odkljukaš, kot poštevanko npr. pri vsaki novi in naslednji bo veliko dela, in predvsem na sebi, ker je smola/sreča pač takšna, da ti življenje prinese pred nos osebo, ki ima kup TOČNO TISTIH NAPAK, ki jih SPLOH ne toleriraš (kao). in ker imaš to osebo rad, najprej to ni moteče, potem pa zavoljo ljubezni začneš sprejemat kup nesprejemljivih stvari in seveda uveljavljaš tudi svoje potrebe in zahteve v smislu, sorry, draga, preko tega pa pač ne gre. in bolj ali manj uspešno igraš gumitwist… aja, 6. točka se pa spremeni posledično s 4.t. idealna teorija…. (da združimo še 3. in 7.) p.s. zgolj radovedna: kavo še piješ? mislim na Blogers avanturo

komentar avtor pika — 28.06.2007 @ 11:57

Najljubša mi je točka 1. To, da je lažje biti pameten za druge kot zase, pa je v resnici čisto preprosto… sebe je namreč težko “vreči na lastne fore”. Na srečo pa je tako, da ko “pametujemo” drugim, to hote ali nehote slišimo tudi sami in včasih nam kaj od tega ostane in se prižge kaka lučka tudi za nas same.

komentar avtor Morska — 30.06.2007 @ 17:13

@pika… najprej hvala kar se tiče 4. točke, nisem mislil tega, temveč ravno nasprotno… ženske v mojem življenju so bile vedno čudovite, z vsemi napakami, vendar se sam nikoli nisem dovolj ˝sprostil˝ ali ˝vživel˝, tako da nikoli nisem doživel vsega kar bi lahko… mislim, da se vse skupaj bolj navezuje na 5. točko… kavo pa še vedno pijem… z veseljem @Morska.. se strinjam, vendar malce več poguma ob primernih priložnosti ne bi bilo odveč…

komentar avtor Človek — 14.07.2007 @ 20:58

tole sem pa spregledal, priznam

sicer pa sej veš, moja etiketa je bila šala, tvojih 7 dejstev pa kratkih, jedrnatih in zelo všečnih (mislim, všeč mi je način, na katerega si jih podal… pa tudi sama dejstva)

in okoli debate pri navezi odkritost-neumnost… i must be damn stupid then

komentar avtor Fetalij W. Tyschew — 16.07.2007 @ 22:50

Komentiraj

Trenutni knjigi

Charles Baudouin - Sugestion and Autosugestion ( a psyhological and pedagogical study based upon the investigations made by the New Nancy School ) Kurt Honolka - Svetovna zgodovina glasbe

Zadnja knjiga

Walter Dill Scott / Delton T. Howard... Kako uticati na druge (Veština pridobiti čoveka kao oruđe uspega - psihologija dokaza i sugestije)... The Psychology of Advertising in Theory and Practice - Walter Dill Scott ;