Človek

Naslednje dva filma na repertoarju sta Da Vincijeva šifra in Dvojna igra.

The Da Vinci code

Da Vincijeva šifra, je še en film posnet po Best Sellerju. Vse očitno govori v prid temu početju. Mogoče bi Košak razmislil o snemanju filma po Ani Jud, ne vem, vsebina bi verjetno bila tako ˝resnična˝ kot pri tem izdelku. Tom Hanks v vlogi Ameriškega profesorja, ki predava v Franciji, postane glavni osumljenec pri umoru kustosa v Louvru, ki pa ni zgolj čuvaj umetnosti, temveč tudi čuvaj skrivnosti o Svetem gralu, ki naj bi ga iskal cel svet. Hanksa iz krempljev kriminalista, pripadnika zloglasnega Opus Dei-a, reči dekle, za katero se na koncu celo izkaže, da je morebiten potomec samega Kristusa… How do you deal with that information Neo? Film, ki se namesto zgodovinskih dejstev oklepa špekulacij o morebitnem padcu Cerkve ter akciji, kateri so verjetno zamerili tudi sami ustvarjalci Jamesa Bonda. Vsa skrivnost se giblje okoli Leonarda Da Vincija, kriptogramov in enigem, ki jih je agentki, ki spremlja Hanksa želel predati njen ded, skrivnostni kustos in čuvaj v Louvru. Od Pariza do Londona in nazaj, skozi osnovnošolske zgodovinske podatke, se zgodba odvije z namigovanjem, da sveti gral leži pod samim Louvrom. Vzemimo lopate v roko in odkrijmo skrivnost, ki je obnorela svet….

Ravnokar sem prelistal Delovo prilogo Ona, v kateri je v pročetku članek z naslovom V second lifu sem Miyoko, pterodaktil, avtorice Nike Vistoropski.

O sami igri sem nekje že nekaj pisal, vendar bi se sedaj naslonil na sam članek in se poigral z mislijo, ki jo ponuja Nika.

Sam sem se z igro seznanil nekje leto nazaj, vendar me ni navdušila, mogoče ker je bila takrat še premalo obiskana ali pa mogoče ker ji zgolj nisem nasedel. Nasedel? Da, vse igre so zame dejanska potrata časa, saj od njih ne odneseš nič, razen mogoče poškodbe zapestja. Sicer veliko novih iger preizkusim, ker me zanima kaj je novega, malce se poigram z grafiko in igralnostjo (pri zvoku že dolgo nič novega - še celo glasba je po večini še vedno rock in pop)… No pa pustimo to…

Nika prične svoj članek z mislijo, ki ji jo je zaupala (sicer nikjer ne piše od kod ji ti podatki, ki jih ˝citira˝, mogoče jih je našla na netu, v kakšni PR verziji za samo igro, ni pomembno) neka Milo, kateri pravi državljanka Second lifa. Pravi, da so tam Francozi lahko manj dvolični kot v resničnem življenju…

Beri naprej »

Zadnje nekaj dni, sem posvetil nekaj časa ogledu filmov, ki so mi jih dostavili ali pa sem jih želel, saj se mi je zdelo, da jih mogoče zanemarjam. Še v srednji šoli sem občasno delal v videoteki, kjer sem moral pregledati čisto vse, da sem lahko tistim rednim strankam na hitro podal vsebino in lastno oceno o novostih… In tega ni bilo malo. Pregledal sem vse razen hard core porna. No ja, če sem odkrit, nas je radovednost zapeljala tudi v te vode, ampak smo jih po parih FWjih kmalu zapustili.

Beri naprej »

To pisanje se nanaša na blog lasnika leilaindino, kjer sem se preveč vživel in povedal veliko več, kot ju verjetno zanima… Zato bom nadaljeval razmišljanje kar tukaj…

Kdor ne pozna zgodbe, je čisto enostavna. Pač nek fant pričakuje otroka s svojo punco, s katero živi v ˝idiličnem˝ razmerju, dokler se ne pojavi Femme Fatale, ki mu življenje postavi na glavo. Svojo deklico začne zanemarjati, ji lagati, da si ukrade trenutke, ki jih preživlja z novo izbranko na wcju… Stara zgodba iz španskih nanizank z novimi vlogami…

Zadnje čase malce manj pišem, predvsem zaradi tega, ker me je vreme prepričalo, da sem se predal naravi in uživanju v slovenskih lepotah, kjer se razmišljanje umiri, včasih celo zastane.

Nato je prišel vikend, ko smo se srečali stari znanci. Bivši sošolki sta zbobnali na kup generacijo, ki je tiste dni veljala v Linhartovem mestu za kontraverzno. Generacijo, ki je brez prošnje ali namiga, bila deležna izrednega presenečenja s strani gostinca Markota iz Linhartovega hrama. Samoiniciativno nam je namreč pripravil slavnosten zaključek šolanja, ki smo ga takrat raztegnili v dvodnevno zabavo. No ja, z Domnom sva vztrajala malce dlje. Verjetno je bila to posledica tega, da nam ta prostor ni bil zgolj alma mater, temveč včasih kar cela mama… Bil je to čas veselja, brezskrbnega raziskovanja, dobre volje in neobremenjenosti. Bil je to čas, ko smo ustvarjali in sanjali.

In tako smo se po več kot ducatu let zopet sestali. Sam se sicer nisem udeležil samega pričetka, saj mi čas ni dopuščal, tako sem pokukal v prostor kakšni dve uri kasneje, kot je bilo dogovorjeno. Beri naprej »

Oddaja Trenja. Ali lahko človek sploh kaj doda, da ne bi izpadel ponavljajoč ali pa govoril po nepotrebnem. Poizkušal biti objektiven, a to je izredno težko, ker opažam, kam nas vse skupaj vodi. Pa naj se najprej dotaknem same oddaje…

Nina Osenar je prvi profil za medije, z mojega vidika. Vendar kot sem že omenjal, naj se drži ene smeri - naj ne poje, ker ne zna in nikoli ne bo znala, naj vodi kakšno oddajo in se vmes še malo izobrazi, ter nato vse skupaj uporabi. Z malo izobrazbe bi lahko bila izredno dober PR za kakšno podjetje v Sloveniji (ali par njih kot freelancer), saj je očitno njena pojava izredno zaželjena pri ljudeh in tudi pri medijih… Naj se spusti na realna tla in naj pogleda okoli sebe, kaj dejansko lahko doseže s tem, kar želi… Ali pa naj vztraja na POOP tv, kjer ji bodo izpili kri in jo odvrgli v najbližji kontejner…

Se ne da. Zakaj upornik? Če je kdo, je to on. Razlog? A ni očiten?

Za vse njegove bloger fane, novi videospot in pesem z Nežko Voler - Če si za to. Noro, noro poje pesem in ja, če je kaj noro, potem je to sigurno to.

Uživajte v lepem jutru.

http://video.google.com/videoplay?docid=9061315803437836951

Nocoj me v sen popeljejo naslednje misli:

Kdor ničesar ne pričakuje, ni nikdar razočaran. REMARQUE

Kdor je povsod, ni nikjer. SENEKA

Brez upornikov ni napredka. SARTRE

je enostavno opravilo, če primerjam z iskanjem le te v stanovanju… SIcer ne vem zakaj jih nimam več ali celega pribora, vendar bo jutri na srajci manjkal gumb… Oče bi rekel, ožent se bo treba. Verjetno bi mu odgovoril da še kaj drugega tudi, a to ne bo našlo igle ta trenutek…

No ja mogoče jo pa naredim, časa imam še dovolj, kakšno piščančjo kost pa tudi najdem…

Vsem znani zapleti s tatvinami v Gibanju za pravičnost in razvoj, dobivajo epiloge… Naj najprej osvežim spomin, kaj se je dogajalo. Najprej so članu Predsednikovega gibanja ukradli prenosni računalnik, v katerem so bile shranjene informacije v zvezi z njegovim društvom Gibanje za pravičnost in razvoj, med njimi tudi seznam članov društva. Malo zatem pa se je zgodila tudi kraja prenosnika uslužbencu predsednikovega urada.

No in včeraj so prvi prenosnik dobili…

Ko sem gledal prispevek o najdbi, mi pošteno povedano, ni bilo čisto nič jasno. Novinarka trikrat uporabi besedo narkoman, medtem, ko se predstavnik policije izogiba uporabiti te besede ves čas. Pove samo, da je bil denar ˝verjetno˝ namenjen nakupu prepovedanih drog, saj sta osebi uživali ta prepovedana sredstva. Seveda dokaza ni. Najprej se mi je pojavilo vprašanje, zakaj policist ne izda identitete teh dveh ˝malopridnežev˝, kot se to počne, kadar se storilca dobi in kdo je uživalec prepovedanih drog.