Arhiv za Februar, 2007

Tako je in nič drugače…

Objavljeno v Skupno, Človek razmišlja dne 8 Februar, 2007 avtor Človek

Poizkušam biti dober človek, poizkusim biti ˝moralen˝pa vendar, ko sem bral nüremberške zapise, sem opazil citat, ki me spremlja vsako noč…

resnica

Do kdaj bo tako? Do kdaj bomo ovce, za vse tisto kar nam ponudijo?

No ja, nekatera vprašanja nikoli ne dobijo odgovora…

Lahko noč.

D.

  • Share/Bookmark

Moj sosed….

Objavljeno v Skupno, Človek v okolju dne 2 Februar, 2007 avtor Človek

Sinoči slučajno prižgem televizor in na HTVju zasledim ene dober stari film, Dom za obešanje, režiserja Emirja Kusturice. Seveda o odličnosti samega filma, glasbe in igre ne bi zgubljal besed, saj ni kaj novega povedati, pa vseeno sem opazil en stavek, ki mi še danes odzvanja v ušesih. Stavek je izrečen v eni situaciji kjer se glavni igralec Perhan preveč napije v gostilni in počne neumnosti, se ves pijan odmaje skozi vrata in pade po tleh. Za njim se usuje množica, predvsem glasen pa je en možakar, ki se zadere:

Kaj gledate? Pojdite nazaj! MOJ SOSED JE MOJA SKRB!

In mu hiti na pomoč.

Kdaj je to izginilo? Ali je to dejansko kdaj obstajalo ali je zgolj filmski trik? Danes so sosedje mimoidoči, so tisti, ki v vstopu v dvigalo v najboljšem primeru pozdravijo in potem nemo strmijo v premikajoče lučke, ki označujejo nadstropja, do konca vožnje.

In ravno danes sem se zopet peljal z dvigalu, kjer smo bili najprej štirje in dogodilo se je enako. Zgolj pozdrav in strmenje predse…Vendar pa, ko sta dva slabovoljneža izstopila, sem povprašal gospo M., ki živi dve nadstropji nad menoj, starejša gospa, kaj se je zgodilo z nami vsemi.

Ali se ti ljudje ne spominjajo, da smo nekoč živeli v času, ko sem bil sam še otrok in sem se igral okoli našega bloka ter sem ter tja ušpičil kakšno vragolijo in so me oni zaradi tega vlekli za ušesa? Ali se ne zavedajo, da so imeli oni sami neposreden vpliv na mojo vzgojo s svojimi moralnimi normami in sem danes tak kot sem, deloma tudi zaradi njih? Ali smo resnično tako zaposleni in zamišljeni, da smo pozabili in še vedno pozabljamo?

No ja vožnja se je končala, gospa se mi je po končanem pripovedovanju nasmehnila in rekla, da so dobro naredili in naj pozdravim starše, ko jih bom naslednjič obiskal.

Izstopil sem in še vedno razmišljam ter se sprašujem, kaj je resnično in s čim se moram sprijazniti.

Očitno bom nocoj zaspal z mislijo, da je dejansko Merkator danes moj najboljši sosed…

  • Share/Bookmark