Človek

To temo sem si navižal z bloga Irene Sirene (http://irena.blog.siol.net/), ki pravi:

Moram reči, da je prav lepo enkrat za spremembo na odru gledati TUDI lepe ženske z oblinami (pa ne fiktivnimi oblinami a la Jessica Alba), ne samo trle…. Razmišljam in ne razumem kaj ima ˝zavaljenost˝ opraviti z igro? Ali je teža pogoj za uspešno opravljanje dela in kot drugo pa… ali si sploh predstavljate, kakšna lenoba mora človek biti, da doseže zavidljivo zamaščenost prvih dveh igralk? Ali se zavedamo kakšne posledice to nosi za seboj? Seveda ne dvomim, da posledice, ki jih bodo nosile dive zaradi njihovega odnosa do lastnega telesa, ne bodo tako kritične, kot pri nas navadnih zemljanih, saj je verjetnost, da bodo imeli služabnike kar velika, pa vseeno…

Ne vem, ali je to zgolj reševanje kompleksov ali poizkus nekega kvazi upora trenutnemu trendu suhic (čeprav ta trend dejansko ne obstaja kot tak)? Predvsem se mi pa nemalokrat se zgodi, da berem ženska mnenja, kako zavidljive so obline takšne vrste. In več ali manj dejansko berem, saj večina žensk, ki jih srečam v telovdnicah, hribih, smučiščih z njimi ne deli enakega mnenja, saj se kup sala estetstko gledočemu človeku nikakor ne more zdeti privlačen.

Izredno pa me tudi moti, ko vidim, da te osebe po večini ne razmišljajo trezno in namesto, da bi primerjale te ˝bule˝ z nekom, katerega telo je zdravo, za nameček se odločijo in podajajo podatke in slike druge skajnosti, presuhih oseb, katere so komplementarne tem, vendar v drugo skrajnost…

Ali se je tako težko v življenju odlepiti od mize in stola in nekaj ukreniti? Ali se je tako težko imeti rad, če veš, da v primeru, da boš nekaj storil zase, ne prinese samo enega pozitivnega učinka, temveč neomejeno korist in predvsem čutenje samega sebe? Verjetno da, ali pa imamo zgolj vsi svoje ideale.

Vsak dangrem nekam na kavo ali kako drugo pijačo, lokal pri lokalu, ki mi ne nudi ničesar. Danes sem si rekel, pa zakaj za vraga sem počnem vedno po istem kopitu, kot ne bi vedel drugače. Zato sem si rekel, kaj pa če bi se odpravil na Španov Vrh, saj se moram v vsakem primeru vsesti v avto in namesto stndardnih sramotnih 5 min. voziti 7 min.. (sramotnih z vidika ker ne hodim peš, vendar kdor je doma z Jesenic, me razume, saj rolete poredko dvigujem)… No se pripeljem na smučišče, ki je bolj prazno kot ne, pa vprašam žičničarja, ali je mogoče se peljati na vrh samo zaradi kavice. Možakar se nasmehne in mi ponudi sedežnico. Resnično skoraj neverjetno, da v današnjih časih kapitalizma, ne da ti ustrežejo pri nečembrezplačno, še celo nasmeh sem dobil. Pa saj mi dejansko ni bilo potrebno se voziti na vrh, pa vendar zakaj bi vzel samo prst, če lahko dobim roko. Kavice na vrhu sicer nisem spil, saj nisem bil primerno oblečen (pozabil sem kapo in rokavice), vendar sem se vseeno odpeljal en krog in užil čudovitost narave lastnega ekspresionističnega mesta, katerega se po večini sramujem. In zopet sem se spomnil kako pomemben je zgolj Point of View in lepote v malenkostih. Kavo sem spil ob povratku.

Še nekaj utrinkov s sedežnice slikano s telefonom:

Ravnokar pogledal film Baraka, ki sem ga gledal ko sem bil mlajši in sedaj mi hodi po glavi kako razloično dojemam svet okoli nas in koliko me stvari vedno bolj ganejo. In toliko vprašanj se sprosti ob tem filmu, da kar nimam moči pisati. V glavi mi še vedno odzvanjajo Dead Can Dance, katerih glasbe zaradi poplave zvoka in hitrosti življenja tudi nisem poslušal že skoraj enak čas. Grem. Razmišlajti, še kaj prebrati in upati. Lahko noč.

… nas RKC ponovno preseneti.

Pijem kavo, nič hudega sluteč, nakar se pojavi elektronsko sporočilo z naslovom:

Blejska župnija je začela zaračunavati tri evre vstopnine za ogled cerkve na znamenitem Blejskem otoku.

V štartu mi bilo najbolj jasno, kaj me nekdo poizkuša vleči za nos, ali sem zgrešil datum in smo že aprila… nakar najdem prilepljeno povezavo na:

http://24ur.com/naslovnica/novice/slovenija/20070130_3088741.php

Ne vem. Dejansko ne vem. Ali sam nekaj ne razumem ali pa se svet dejansko vrti v smer, ki mi je vsak dan malo manj jasna. Božji hram RKC je postal toliko brezsramen, da jim dajatve, ki so jih pobirali od bogaboječih se obiskovalcev v pušeljc niso dovolj, potrebno je stvari izpeljati do konca in dodati še vstopnino…

V nadaljevanju pričakujem še malo bolj organizirano dejavnost in spremembe pri maševanju in različne cene glede na nastopajoče…