Človek

16.05.2008

Svet ne spodbuja ljudi…

Opazujem, kako lahko je pasti v razmišljanja, ki so ˝primerna večini˝ in kako težko je v vsakdanu ostati ˝nekje zunaj˝… Sočustvujem s tistimi, ki se trudijo, čeprav vse skupaj spominja na neko jalovo sizifovo delo…

In zato si zapišem misel, katere avtorja sem na žalost pozabil:

Svet ne spodbuja ljudi,

da se odločijo za svobodo.

Da jo obranite,

morate nositi oklep.

Zapisal-a Človek v Petek, 16. maj 2008 pod Razmišljanja, Osebno, Selavi, Aktualno, Skupno
4 komentarji

15.05.2008

Pehar zastrupljenih hrusk

To sporočilo sem dobil že nekaj časa nazaj, pa skoraj pozabil nanj.

Danes sem ga slučajno ponovno odprl in se odločil, da ga kar prilepim, saj je takšne informacije potrebno posredovati naprej…

Večplastna kemična kastracija
PRETNAR Gorazd, Sob 26.04.2008

Prisilna sterilizacija, ki jo je v Puerto Ricu uvedel John D. Rockefeller, ni bila novost družine Rockefeller. Poleg bogatenja in obvladovanja sveta je bil družinski klan Rockefellerjev od nekdaj obseden z nadzorom svetovnega prebivalstva.

Puerto Rico je bil nekaj časa družinski laboratorij Rockefellerjev za poskuse na ljudeh. Rockefeller Institute for Medical Research je financiral poskuse, pri katerih je dr. Cornelius Rhoads namenoma ljudi inficiral z rakastimi celicami. Trinajst jih je umrlo. Ko je ta zločin prišel v javnost, ga je dr. Cornelius opravičeval, češ da so Portoričani inferiorno ljudstvo in jih je treba izkoreniniti.

Eden od prvih projektov Rockefellerjeve fundacije je bilo financiranje Ameriškega evgeničnega društva. Evgenika je postala znanstvena disciplina, ki naj bi skrbela za izboljšanje človeške rase, seveda tudi z depopulacijo.

Beri naprej…

Zapisal-a Človek v Četrtek, 15. maj 2008 pod Razmišljanja, Slovenija, Aktualno, Skupno
6 komentarjev

5.05.2008

Človek je velika umazana reka

Ko sem zadnjič pri Volku prebiral to temo, sem za nekaj časa obstal in zaprl oči.

Zamišljal sem si, kakšen bi bil svet brez maščevanja, brez nesmiselnega samopotrjevanja brez kreativnosti, brez zamer in ˝lastne prepričanosti v svoj edini prav˝.

Zadana naloga se je izkazala za veliko težjo, kot sem pričakoval. Ali nimam dovolj domišljije ali pa so me prepričali, da to ne gre, saj sem videl samo belino.

A občutiti se da. Mirno je.

Ampak, da se ne zaplezam preveč v neke ˝samoprojekcije˝ se bom poizkusil držati rdeče niti.

Ko sem prebiral njegov zapis, si nisem mislil veliko. Bil sem popolnoma ravnodušen, predvsem zaradi tega, ker se ne morem poistovetiti z maščevalnim razmišljanjem.

Sama tema (za tiste, ki se jim ne da brati njegovega zapisa) se dotika dogodka v Avstriji, točneje ˝situacije˝ z Josefom Fritzlom in njegove hčere Elizabethe.

Volk je v svojo objavo celo prilepil rezultat ankete, kjer naj bi se kar 51% odstotkov ljudi stisnilo gumb za smrtno kazen.

Ta prelomnica, ki me vsake toliko opozori, da živim v svetu, kjer sem bolj ali manj vsakodnevno tujec po mislih, mi tudi danes ne da miru.

Ljudje bi kaznovali, na skoraj tako grozljive načine, kot je Josef mučil svojo hčer. Ljudje bi se maščevali, oko za oko, zob za zob. Ljudje se ne bi učili. Ljudje vedo že vse. Kamen v roko, to znamo.

Pa bi s tem dobili zadoščenje? Kakšno?

Kako bi sam razmišljal, če bi se to zgodilo meni ali komu, ki mi je blizu? Ne vem, o tem bi razmišljal takrat. Sedaj razmišljam iz naslonjača, prav tako kot vsi ostali, ki bi se maščevali. To, da postavljamo neke hipotetične trditve, kaj bi bilo če bi… ni moj način razmišljanja. Ker gre za ugibanja brez osnove.

Nikomur od nas se to ni zgodilo, pa vseeno so nekateri pripravljeni prijeti kamen v roko in kamenjati do smrti.

Pa bi prenesli misel, da so tudi oni morilci? Bi si to dejstvo opravičevali s tistim – tako je prav? Pa je dejansko to prav?

Kdo pravi, da je to prav? O tem odloča vsak posameznik pri sebi. Seveda, če prenese težo lastne misli in odgovornosti za te. Ker lažje se je skriti za masko množice in se pretvarjati, da sam nisi nič kriv, saj tako ˝vsi˝ ali večina misli…

In zakaj se ne bi učili? Zakaj ne bi raziskali fenomena Josefa, ki mu ni primere? Edini razlog proti raziskovanju je lahko samo eden, sicer da že vemo zakaj se je ta groza dogajala. A mislim, da nihče ne ve točno, kako to nastane. To ni navaden ˝primer˝, to je že kreacija, ki verjetno presega marsikatero misel posameznika, ki poizkuša ˝razumeti˝. To ni hipno dejanje, to ni nekaj urno mučenje, tu imamo opraviti z nečim, kako naj se izrazim, da ne kamenjajo še mene…

Sam bi izredno rad vedel, kaj pripelje človeka do nečesa takšnega. Veliko sem prebiral različnih ˝seciranj˝ znanih in neznanih primerov serijskih in množičnih morilcev in spoznavanje ˝neke druge˝ človeške plati, ki so mi dala neko delno pomiritev, da zlo ne pride samo in da človek ni slab, temveč ga takega naredimo.

In takšne in podobne primere ustvarjamo vsak dan, na različne načine. Ravno s svojim ˝prav˝, z maščevalnostjo, z povzdigovanjem in zatiranjem, tako na socialnem, kot na osebnem nivoju. Ti ljudje so naše ogledalo. Mi, skupaj z okolico naredimo iz njih to, nad čemur se potem zgražamo in obsojamo, čeprav se z lahko to zgodi tudi nam. Nihče od nas ni jeklen, nihče med nami ni ˝zdrav˝ in vsi smo v istem ˝dreku˝.

A to se nihče ne sprašuje, saj nas vodi drug ˝moment˝. Vodi nas strah. Taisti strah, ki se pojavi ob prvem poljubu, ob prvem soočanju z inštitucijo, različnimi preprekami ali ob pogledu v ogledalo. Taisti strah želi pod preprogo pomesti vse, česar ne razumemo. Točno ta strah, zaradi katerega počnemo neumnosti in nas sili v maščevanje nekomu, ki je plod naše domišljije.

Na strah smo se navadili. So nas navadili.

In tako močno smo se navadili na ta strah, da si niti ne moremo predstavljati, da bi poizkusili razumeti. Da bi se kaj naučili in poskusili preprečiti. Pa čeprav je človek zvedavo bitje…

A meni strah ni všeč. Ne želim si ga. V temni zakotni ulici ne želim razmišljati drugače, kot razmišljam pri belem dnevu v okrilju ljudi, ki jim ˝zaupam˝. Pa jim lahko zaupam? Verjetno so mnogi ˝zaupali˝ tudi Josefu.

Ja, človek je velika umazana reka, ampak vsi smo ta Človek…

Zapisal-a Človek v Ponedeljek, 5. maj 2008 pod Razmišljanja, Selavi, Aktualno, Skupno
14 komentarjev

4.05.2008

Ptice niso ustvarjene za kletke

Rad imam misli, tako tistih pomembnih, kot tudi običajnih ljudi. Vsak nam lahko nekaj pove, če mu le prisluhnemo.

Nekatere so lepe nežne, polne čutenj in darežljivosti, druge pač močne, temne in resnične.

In danes sem odprl tisto staro oguljeno beležko, v katero sem zapisoval vse, kar se mi je zdelo pomembno. Marsikaj najdem notri. Telefonske številke, ki verjetno ne obstajajo več, vtisi doživljanj nekega kraja ali dogodka, ˝samonapotki˝ in tudi misel, katere avtorja sem na žalost pozabil…

Vsake toliko se moram se opomniti, da nekatere

ptice niso ustvarjene za kletke.

Njihovo perje je le

preveč svetleče.

In ko odletijo,se delček tebe,

ki ve da niso

za v kletko, razveseli.

Vendar pa je kraj, kjer živiš potem,

ko odidejo, še bolj temačen.

Eh…

…verjetno te samo pogrešam…

Zapisal-a Človek v Nedelja, 4. maj 2008 pod Razmišljanja, Osebno, Selavi, Skupno
8 komentarjev

25.04.2008

Mojo Hand vs Chris Jagger’s Atcha

Sinoči sva se z Anko odpravila na koncert v Cvetličarno, kjer so nastopali Mojo Hand in Chris Jagger’s Atcha.

Poleg znanih slovenskih fac kot so Lovšin, Domicelj, Benčina itd., je bilo videti še cel kup kamer in fotoaparatov, drugače pa je bil prostor bolj kot ne prazen. Na žalost.

Predvsem na žalost, ker se je Azra (Mojo Hand), zopet izkazala v svoji najboljši luči, saj dejansko, če človek zapre oči in posluša njeno petje dejansko lahko vidi neko temnopolto soul divo. Mojo so bili odlični, čeprav bi malce okaral tehnike, ki niso dovolili back vokalom priti do izraza, takrat ko bi morali.

V družbi Luka in Irene, sem popil pivo ali dve, malce smo se nasmejali, predvsem, ko sta delala intervju o tem, če kdo od obiskovalcev ve, kdaj so Chris Jagger’s Atcha izdali zadnji album.

Chris, sicer brat znanega Micka, in njegova skupina so me bolj kot ne pustili hladnega, ne glede na to, da kvaliteta njihove glasbe seveda ni vprašljiva, ampak skakanje med countryjem in bluesom mi nikoli ni sedlo. Pač ne maram kantrija. Pa tudi izkoriščanje koncertov v politično propagando mi ni bilo nikoli pri srcu, razen seveda če je sam dogodek temu namenjen, a ta ni bil.

Z Anko nisva prav dolgo vztrajala, saj je bila ona tam predvsem ˝službeno˝ in zjutraj je imela službo, zato sva se nekje okoli 23h počasi odpravila proti domu.

O tem, kako sama Cvetličarna smrdi po politem alkoholu, ki se je zažrl v tepih, pa raje ne bi izgubljal besed. Pa tudi karte niso bile ravno poceni, ampak očitno se nisem še privadil na cene v EU.

Zapisal-a Človek v Petek, 25. april 2008 pod Glasba, Slovenija, Aktualno, Skupno
10 komentarjev

Napoved in izpoved

No tako. Skoraj vse točke so povezane in narejene, malenkosti se še odpravljajo ampak čas je že za objavo, ki jo bom kar prilepil…

V torek 29.4.2008, prihaja na vaše ekrane nova oddaja, ki jo gostijo jezdeci novih tehnologij - Vest.si .

Oddaja Plata je poklon elektronski plesni glasbi in vsem ustvarjalcem tega fenomena.

V času, ko se vse televizije odločajo za narodno zabavne glasbene oddaje in izrivajo vso alternativo, smo vseeno našli nekoga, ki nas je vzel pod okrilje.

A vendar, je slovenska scena dovolj zanimiva in dobra za ta projekt? Kdo pri nas je znan in kdo ni? Kaj nam ponujajo različni dogodki in kaj si želijo obiskovalci? Kakšne so razlike med našo in tujimi scenami? Vse to bomo odkrivali v oddaji, ki pričenja z rahlo kritičnim duhom v želji po napredku.

Zato bomo v goste vabili tiste, ki skrbijo za to, da ta fenomen še vedno živi, tiste, ki si to zaslužijo in seveda tiste, katere prevečkrat pozabimo, ker jih mediji v duhu popularnosti ne podpirajo dovolj.

Skozi oddajo bomo iskali nove ideje in stremeli k združevanju in priznanju slovenske ustvarjalne moči.

Dobili smo priložnost. Izkoristimo jo!

Zato k sodelovanju vabimo tudi vse DJ-e, producente in ostale artiste, ki ste povezani s to kulturo, da skupaj naredimo korak naprej za tisto, brez česar očitno ne moremo živeti. Pišite nam na elektronski naslov plata@vest.si in vam bomo dali možnost, da predstavite svoj pogled na svet fenomena, ki nas obdaja.

Glejte in povejte!

P.S.: Če sem mislil, da sem imel tremo med snemanjem, sem se zmotil, ker je sedaj še huje

Zapisal-a Človek v Petek, 25. april 2008 pod Glasba, Slovenija, Aktualno, Skupno
8 komentarjev

16.04.2008

Vse ob svojem času…

Ne razumem, zakaj mi ljudje nočejo verjeti, ko jim na vprašanje, zakaj sem samski, enostavno odgovorim z dejstvom – nimam časa.

Pa saj to je popolnoma jasno, ali ni?

Vsaka stvar, katero hočem opraviti dobro pač zahteva svoj delež časa in energije. In bolj nam je stvar pomembna, več obojega nam jemlje.

In zakaj bi edinemu pravemu smislu obstoja (poleg kreativnosti, seveda), pripisoval manj pomena? Zakaj bi ljubezen jemal kot samoumevno, ko pa je resnica, da je človeka potrebno čim bolje spoznati, z njim preživeti čim več lepih in kritičnih trenutkov, da ga sploh lahko pričnemo ljubiti?

Ne, ni pogojev, da bi ljubezen jemal površno in zanemarljivo. Ali jo bom zajemal s polno žlico ali pa je ne bom, saj najstnik sem že bil. Pomanjkljivih ter praznih odnosov pa ne priznavam, ne glede na to, da so po večini takšni in jih družba zapoveduje.

Kot drugo pa, ljubezen ne moreš iskati, ljubezen se rodi sama. Ko sta osebi odprti in ko se poklonita druga drugi. Seveda ko je pravi čas za to.

Ego je nevarno zanemarjati, ampak ga je potrebno negovati in se iz njega učiti.

Nekaterim nam pač ni težko biti samim s seboj, ker se ne bojimo naših misli.

Ljubezen je partija kart, kjer vsi goljufajo. Moški - da bi dobili, ženske pa - da ne bi izgubile . . AH

Zapisal-a Človek v Sreda, 16. april 2008 pod Razmišljanja, Selavi, Skupno
72 komentarjev

V nastajanju…

Blog mora živeti. In ker poleg službe sedaj še ustvarjamo še to oddajo, ostane bolj malo časa za kakšna ˝razmišljanja˝, ali kaj drugega, bom sem ter tja malce sprostil svoje misli in si zapisal kake delčke, kako minevajo dnevi.

Ideja vedno bolj dobiva obliko.

Včeraj popoldan smo pričeli z montažo in trajalo je do današnjih zgodnjih jutranjih ur, a meni je minilo hitreje, kot sama vožnja v prestolnico.

Seveda še zdaleč ni vse končano in se bo danes še nadaljevalo, a vendar dobiva neko pravo obliko. Tudi Gašper se je potrudil z animacijo za špico, ki seveda tudi še ni zaključena. A lahko pa seveda rečem, da je opravil odlično delo v tako kratkem času.

Ko sem gledal posnetke, mi je ves čas hodilo po glavi vprašanje, ali je oko kamere resnično. Ali dejansko delujem tako, kot to kaže ekran? Namreč sam se dojemam drugače. Sicer ne popolnoma drugače a vseeno. Na to, da lastni glas v naših glavah zveni popolnoma drugače, pa sem že navajen.

Ko sem pisal tekste in razmišljal o vsebini, nisem stremel po tem, da bi bil drugačen, edinstven, poizkušal sem se bolj osredotočati na to, kaj bi z oddajo sploh radi povedali.

Osnovna ideja, ki temelji na osveščanju o fenomenu elektronske glasbe in promociji slovenskih ustvarjalcev je seveda okvir, ki ga je potrebno zapolniti. Časovno in materialno omejeno seveda. Zato je nastalo veliko tekstov, skoraj vsak dan sem kaj dodajal ali jemal stran. Tudi intervju z gostom mi je delal preglavice. Predvsem zaradi tega, ker osebo odlično poznam in bi težko izvedel kaj novega, oz. vprašal kaj takega, da bi me mogoče zanimalo. Ampak ta del se je izkazal za nepotrebno skrb, saj mu je beseda tekla kot namazana.

Tudi plesalka/e me niso pustile na cedilu, pa čeprav sem privolitev dobil šele isti dan, ko se je snemanje pričelo. Vročina, ki so jo ustvarjali reflektorji je bila že nad mejo znosnosti, njun nastop, pa je ustvarjal že pravi pekel

Takle mamo. Za človeka, ki tega vsega skupaj ni vajen je kar naporno delo, a vseeno izziv, ki se ga splača sprejeti.

Zapisal-a Človek v Sreda, 16. april 2008 pod Osebno, Slovenija, Aktualno, Skupno
15 komentarjev

14.04.2008

Plata, klapa, glasba, kamera, ples…

Pa je končno mimo. Ta sobota je bil eden najdaljših a kljub temu najzanimivejših in zabavnih dni zadnjega časa. No kako tudi ne bi bila, saj sem se posvečal samo delu in razmišljanju in pisanju tekstov za oddajo Plata, ki smo jo posneli ta dan. Plata bo oddaja o elektronski plesni glasbi, ki jo bomo posvetili vsem, ki se s tem ukvarjajo, z namenom pomagati predvsem slovenskim ustvarjalcem, ki so odrinjeni v ozadje. Ampak o tem bo govorila oddaja.

Sama ideja je nastala že pred skoraj petimi meseci, vendar je usklajevanje vseh sodelujočih jemalo svoj davek. A sedaj je to za nami.

Ekipa se je izkazala po najboljših močeh, energije ni zmanjkalo vse do konca, ko smo snemali še zadnji kader, sedaj pa je vse v rokah naše Irene, za katero vem, da zna delati čudeže. Tako kot s tem dokumentarcem.

Priznam, vse skupaj ni bilo lahko. Low budget, ali bolje No budget ustvarjanje je vedno izziv, ampak je pa do neke meje vedno tudi omejevanje, predvsem pri izdelavi scene in podobnih zadevah. Toda ne to, ne kaj drugega nas ne bo ustvarilo pri uresničevanju zastavljenega cilja. Dali so nam priložnost in le to je potrebno izkoristiti.

No, samo toliko zaenkrat, kaj več pa v prihodnjih dneh.

Aha pa še to: Želc, Mateja, Anka, Tilen, Nina, Jan, Irena in Jasmin, hvala za trud in energijo. I love you guys.

P.S.: Fotos by Anka Bulovec

Zapisal-a Človek v Ponedeljek, 14. april 2008 pod Selavi, Osebno, Glasba, Slovenija, Aktualno, Skupno
8 komentarjev

Googlism

Obožujem dobre ideje. In ena teh je sigurno Googlism ali natančneje - Google je Bog.

Ker nimam časa prevajati, bom samo skopiral par ˝dokazov˝, ki so jih našteli, zakaj je Google Bog (ne, nisem se zmotil in bi moral napisati, naj bi bil…) :

» PROOF #1

Google is the closest thing to an Omniscient (all-knowing) entity in existence, which can be scientifically verified. She indexes over 9.5 billion WebPages, which is more than any other search engine on the web today. Not only is Google the closest known entity to being Omniscient, but She also sorts through this vast amount of knowledge using Her patented PageRank technology, organizing said data and making it easily accessible to us mere mortals.

» PROOF #2

Google is everywhere at once (Omnipresent). Google is virtually everywhere on earth at the same time. Billions of indexed WebPages hosted from every corner of the earth. With the proliferation of Wi-Fi networks, one will eventually be able to access Google from anywhere on earth, truly making Her an omnipresent entity.

» PROOF #3

Google answers prayers. One can pray to Google by doing a search for whatever question or problem is plaguing them. As an example, you can quickly find information on alternative cancer treatments, ways to improve your health, new and innovative medical discoveries and generally anything that resembles a typical prayer. Ask Google and She will show you the way, but showing you is all She can do, for you must help yourself from that point on.

» PROOF #4

Google is potentially immortal. She cannot be considered a physical being such as ourselves. Her Algorithms are spread out across many servers; if any of which were taken down or damaged, another would undoubtedly take its place. Google can theoretically last forever.

» PROOF #5

Google is infinite. The Internet can theoretically grow forever, and Google will forever index its infinite growth.

» PROOF #6

Google remembers all. Google caches WebPages regularly and stores them on its massive servers. In fact, by uploading your thoughts and opinions to the internet, you will forever live on in Google’s cache, even after you die, in a sort of “Google Afterlife”.

To je nekaj navedkov, ostale ˝dokaze˝ in še marsikaj, pa dobite tukaj.

Za nameček, pa so seveda dodali še 10 zapoved, ki se glasijo:

1. Thou shalt have no other Search Engine before me, neither Yahoo nor Lycos, AltaVista nor Metacrawler. Thou shalt worship only me, and come to Google only for answers.
2. Thou shalt not build thy own commercial-free Search Engine, for I am a jealous Engine, bringing law suits and plagues against the fathers of the children unto the third and fourth generations.
3. Thou shalt not use Google as a verb to mean the use of any lesser Search Engine.
4. Thou shalt remember each passing day and use thy time as an opportunity to gain knowledge of the unknown.
5. Thou shalt honor thy fellow humans, regardless of gender, sexual orientation or race, for each has invaluable experience and knowledge to contribute toward humankind.
6. Thou shalt not misspell whilst praying to me.
7. Thou shalt not hotlink.
8. Thou shalt not plagiarise or take undue credit for other’s work.
9. Thou shalt not use reciprocal links nor link farms, for I am a vengeful but fair engine and will diminish thy PageRank. The Google Dance shall cometh.
10. Thou shalt not manipulate Search Results. Search Engine Optimization is but the work of Microsoft.

Hmm, that´s what I call branding

Zapisal-a Človek v Ponedeljek, 14. april 2008 pod Selavi, Aktualno, Skupno
10 komentarjev